Materinstvo v vsakdanje življenje prinese velike spremembe. Spremenijo se prioritete, urniki in način, kako razporejamo svoj čas, pogosto pa tudi pogled na kariero in to, kaj si od službe sploh želimo. Po mesecih, preživetih predvsem z otrokom, zato vrnitev na delovno mesto za marsikatero mamo predstavlja pomemben prehod.
Občutki so lahko zelo različni. Nekatere se veselijo vrnitve med sodelavce, novih izzivov in dela, ki so ga pred odhodom rade opravljale. Druge skrbi, kako bo otrok sprejel vrtec ali drugo obliko varstva, kako bodo zmogle usklajevati vse obveznosti in ali bodo pri delu še tako učinkovite kot prej. Pogosto se oba občutka pojavita hkrati.
Materinstvo in kariera pa se ne izključujeta. Z dobro organizacijo, podporo doma in razumevajočim delovnim okoljem je mogoče uspešno nadaljevati karierno pot, čeprav bo ta morda nekaj časa videti nekoliko drugače kot pred rojstvom otroka.
1. Vrnitev na delovno mesto je velika sprememba
Po daljši odsotnosti se ni vedno preprosto vrniti v ustaljeni delovni ritem. Medtem ko je bilo zadnje obdobje prilagojeno predvsem otrokovim potrebam, se z vrnitvijo v službo ponovno pojavijo urniki, sestanki, roki in druge službene obveznosti.
Hkrati se je lahko v času odsotnosti spremenilo tudi samo delovno okolje. Podjetje je morda uvedlo nova orodja, nadgradilo procese ali organizacijo ekipe, sodelavci so prevzeli drugačne odgovornosti, pojavili pa so se lahko tudi novi projekti. Vrnitev na delovno mesto po porodniški zato pogosto zahteva določeno obdobje prilagajanja.
Pomaga, če se mama z delodajalcem že pred vrnitvijo pogovori o tem, kaj se je v času njene odsotnosti spremenilo in kaj jo čaka ob prihodu. Jasna pričakovanja na obeh straneh lahko precej olajšajo prve tedne.
2. Ob vrnitvi so pogosti tudi nasprotujoči si občutki
Vrnitev v službo lahko spremljajo veselje, vznemirjenje in želja po novih izzivih, hkrati pa tudi skrb, žalost ali občutek krivde zaradi ločitve od otroka. Takšna mešanica občutkov ob veliki življenjski spremembi ni nič nenavadnega.
Še posebej zahtevno je lahko obdobje, ko otrok istočasno začne obiskovati vrtec. Mama se tako ne prilagaja le svojemu novemu vsakdanu, ampak spremlja tudi otrokovo uvajanje v novo okolje.
Dodatno obremenitev lahko predstavljajo neprespane noči, otrokove bolezni in druga nepredvidljiva obdobja. Prvi tedni zato niso najboljši čas za pričakovanje, da bo vse takoj potekalo tako kot pred odhodom na starševski dopust. Nova rutina se običajno vzpostavi postopoma.
3. Usklajevanje družinskega in službenega življenja zahteva novo organizacijo
Prihod otroka pogosto pokaže, da stari način organizacije preprosto ne deluje več. Če ste lahko pred materinstvom brez večjih težav podaljšali delovni dan ali se udeležili sestanka pozno popoldne, je to zaradi določene ure prevzema otroka v vrtcu precej težje.
Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja zato zahteva dobro organizacijo, pa tudi določeno mero prilagodljivosti vseh vpletenih. Pomagajo jasna razdelitev obveznosti med partnerjema, vnaprejšnje načrtovanje tedna in dogovor o tem, kdo bo na primer ostal doma, ko otrok zboli.
Pomembno je tudi postavljanje meja. Ni nujno, da je dober zaposleni vedno dosegljiv, tako kot dobri mami ni treba prevzeti vseh družinskih obveznosti. Dolgoročno je veliko vzdržneje poiskati način dela in družinskega življenja, ki ne temelji na nenehnem lovljenju časa.
4. Fleksibilne oblike dela lahko staršem precej olajšajo vsakdan
Prav pri starših se hitro pokaže vrednost prilagodljivega delovnega okolja. Fleksibilna oblika dela za starše lahko pomeni delo od doma, prilagodljiv začetek in konec delovnega dne ali krajši delovni čas.
V Sloveniji je krajši delovni čas zaradi starševstva tudi zakonska pravica. Eden od staršev jo lahko uveljavlja do otrokovega tretjega leta starosti, pri najmanj dveh otrocih pa do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Starš dela krajši delovni čas, država pa za razliko do polnega delovnega časa zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.
Tudi druge prilagoditve lahko precej olajšajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Že možnost nekoliko zgodnejšega začetka in konca dela ali občasnega dela od doma lahko staršem olajša vsakdan. Kjer narava dela to dopušča, so zato fleksibilne oblike dela pomembna prednost tako za zaposlene kot za delodajalce.
5. Materinstvo ne pomeni konca kariernega razvoja
Eden od pogostih strahov ob daljši odsotnosti je, da bo kariera obstala. Mama se lahko vpraša, ali je zamudila pomembne projekte, izgubila stik s področjem in ali bo pri naslednjem napredovanju v slabšem položaju od sodelavcev.
Toda leto ali drugo obdobje odsotnosti predstavlja le majhen del več desetletij dolge kariere. Karierni razvoj tudi sicer ni vedno linearen. V določenih obdobjih napredujemo hitreje, v drugih nekoliko počasneje, vmes pa lahko spremenimo svoje cilje ali celo poklicno smer.
Po vrnitvi je zato koristno razmisliti, kaj si želite v naslednjih letih. Morda želite nadaljevati tam, kjer ste končali, pridobiti nova znanja ali postopoma prevzeti več odgovornosti. Lahko pa je materinstvo spremenilo vaše prioritete in si zdaj želite službo z drugačnim urnikom, manj potovanji ali več fleksibilnosti. Tudi to je lahko povsem legitimen del kariernega razvoja.
6. Materinstvo lahko prinese tudi nove veščine
Ob pogovoru o materinstvu in karieri se pogosto osredotočamo predvsem na izzive, manj pogosteje pa govorimo o znanjih in sposobnostih, ki jih starševstvo lahko dodatno okrepi.
Organizacija časa, določanje prioritet, prilagodljivost, potrpežljivost in sposobnost hitrega odzivanja na nepredvidljive situacije so veščine, ki so zelo uporabne tudi na delovnem mestu. Starševstvo lahko spremeni tudi odnos do časa: ko ga je manj, pogosto postanemo bolj pozorni na to, katere naloge so res pomembne.
To seveda ne pomeni, da bi morale biti mame zaradi materinstva avtomatično bolj produktivne. Pomeni pa, da obdobja starševskega dopusta ni treba razumeti kot praznine v karieri, v kateri se posameznik ni razvijal.
7. Kaj pa diskriminacija mater na trgu dela?
Kljub spremembam na sodobnem trgu dela se matere še vedno lahko srečujejo s stereotipi. Delodajalec lahko na primer predvideva, da bo mama zaradi otroka pogosteje odsotna, manj prilagodljiva ali manj zainteresirana za karierni razvoj.
Takšne predpostavke lahko vplivajo na zaposlovanje, razdeljevanje odgovornosti in možnosti napredovanja. Diskriminacija mater na trgu dela pa ni le nepravična, ampak lahko pomeni tudi, da podjetja spregledajo izkušene in kakovostne kandidatke.
Slovenska delovna zakonodaja zagotavlja posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva ter prepoveduje diskriminacijo. Delodajalec pri sklepanju delovnega razmerja prav tako ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti ali načrtovanju družine, če ti niso neposredno povezani z delovnim razmerjem. Posebna pravila veljajo tudi glede varstva pred odpovedjo med nosečnostjo, dojenjem in izrabo starševskega dopusta.
Pomembno pa je razlikovati med odpovedjo in iztekom pogodbe za določen čas. Nosečnost ali starševski dopust sama po sebi ne podaljšata pogodbe, ki je bila sklenjena za določeno obdobje. Ker se zakonodaja spreminja in je vsak primer lahko drugačen, je pri konkretnih vprašanjih smiselno preveriti trenutno veljavne predpise oziroma poiskati strokovni nasvet.
8. Kaj lahko naredijo delodajalci?
Uspešna vrnitev ni odvisna samo od zaposlenega, temveč lahko veliko naredi tudi podjetje. Že kratek pogovor pred vrnitvijo lahko razjasni pričakovanja, predstavi spremembe, ki so se zgodile med odsotnostjo, in zaposleni omogoči, da pove, ali potrebuje določene prilagoditve.
Pomembno je tudi, da vodje ne sklepajo vnaprej, česa si mama po vrnitvi želi. Nekatera bo želela nekoliko počasnejši začetek, druga pa bo komaj čakala na zahtevnejši projekt. Odločitev, da ji zaradi otroka ne ponudijo napredovanja ali odgovorne naloge, ker bi bilo zanjo to domnevno »preveč«, je lahko prav tako problematična kot nepripravljenost na kakršno koli prilagajanje.
Dober delodajalec zato vpraša, posluša in išče rešitve skupaj z zaposlenim.
9. Kaj če se po materinstvu želite odločiti za novo službo?
Včasih vrnitev na staro delovno mesto pokaže, da se vaše želje in potrebe ne ujemajo več s trenutno službo. Morda potrebujete drugačen urnik, krajšo pot na delo, več možnosti za delo od doma ali preprosto nov karierni izziv.
Preden začnete pregledovati prosta delovna mesta, razmislite, kateri pogoji so za vas po novem najpomembnejši. Poleg plače preverite delovni čas, lokacijo, možnost dela na daljavo, kulturo podjetja in odnos do usklajevanja družinskih obveznosti. Na razgovoru lahko vprašate tudi, kako je organizirano delo, kakšna je pričakovana dosegljivost in kako podjetje razume fleksibilnost.
Materinstva vam v življenjepisu ni treba opravičevati. Osredotočite se na svoje izkušnje, znanja in rezultate ter na to, kaj lahko ponudite novemu delodajalcu.
10. Nova življenjska faza lahko pomeni tudi novo karierno poglavje
Usklajevanje družinskega in službenega življenja verjetno nikoli ne bo popolnoma brez zapletov. Prišli bodo tedni, ko bo vse teklo po načrtu, in takšni, ko bo otrok zbolel ravno pred pomembnim sestankom. Pomembno je, da od sebe ne pričakujete popolnosti na vseh področjih hkrati.
Materinstvo in kariera lahko uspešno sobivata, vendar pogosto zahtevata drugačno organizacijo, jasnejše prioritete in delovno okolje, ki razume, da imajo zaposleni tudi življenje zunaj službe. Sodobni trg dela se pri tem postopoma spreminja, fleksibilnost pa postaja vse pomembnejša tako za zaposlene kot za delodajalce.
Če pa po vrnitvi s starševskega dopusta ugotovite, da trenutna zaposlitev ne ustreza več vašim potrebam, je lahko to tudi priložnost za razmislek o naslednjem koraku. Na Optius.com lahko spremljate aktualna delovna mesta in poiščete službo, ki bo ustrezala vašim izkušnjam, kariernim ciljem in novi življenjski situaciji.
Pripravil: Optius.com