Evropska unija se sooča z velikimi spremembami, ki izhajajo iz demografskih trendov. Z daljšanjem življenjske dobe se namreč spreminja tudi struktura delovne sile, saj bo vedno več ljudi na trgu dela aktivnih dalj časa. To prinaša tako izzive kot možnosti za preoblikovanje kariere, vključevanje starejših zaposlenih in izboljšanje dostopa starejših iskalcev zaposlitve do novih delovnih mest.
V tem prispevku bomo raziskali, zakaj so te spremembe neizogibne, kako se nanje pripraviti in zakaj je pomembno, da podjetja in politike podprejo starajočo se delovno silo.
Demografski premiki in podaljševanje delovne dobe
Po podatkih Eurofounda je povprečna življenjska doba v EU od leta 2002 narasla za 3,1 leta, kar neposredno vpliva na dolžino delovne dobe. Leta 2022 je povprečna dolžina delovne dobe tako znašala 36,5 leta, kar je več kot leta 2015, ko so ljudje v povprečju delali 34,9 leta.
Ker se bo število starejših zaposlenih v prihodnosti povečevalo, bo bistvenega pomena, da podjetja prilagodijo delovna okolja, sisteme usposabljanja in zaposlitvene prakse ter starejšim zaposlenim tako omogočijo lažje nadaljevanje karierne poti. Starejši delavci se namreč pogosto soočajo z ovirami, kot so težje iskanje novih priložnosti, starostna diskriminacija ali pomanjkanje veščin, potrebnih za hitro spreminjajoče se delovno okolje.
Daljša življenjska doba in podaljšana delovna doba prav gotovo prinašata številne izzive, a hkrati odpirata priložnost za ustvarjanje bolj vključujočega in fleksibilnega trga dela. Ena izmed najpomembnejših priložnosti se skriva prav v aktivnem vključevanju starejših zaposlenih.
Zakaj je vključevanje starejših zaposlenih pomembno
Z ustreznimi strategijami lahko trg dela postane resnično inkluziven in spodbuja sodelovanje vseh generacij. Starejši zaposleni namreč niso le številka, temveč neprecenljiv vir znanja in izkušenj, ki ga podjetja lahko uporabijo za inovacije, izboljšanje delovne kulture, mentorstvo ter prenos veščin na mlajše generacije.
Njihova prisotnost prinaša še številne druge prednosti: stabilnost ekip, odločanje, ki temelji na izkušnjah, večjo zvestobo sodelavcev in raznolikost pogledov, ki spodbuja kreativnost ter prilagodljivost podjetja.
Podjetja se tako srečujejo s potrebo po ustvarjanju delovnega okolja, v katerem lahko starejši zaposleni še naprej aktivno prispevajo svoj delež. Namesto da bi starajočo se delovno silo videli kot breme, jo lahko preoblikujejo v konkurenčno prednost, ki bogati tako podjetja kot družbo kot celoto.
Prilagoditev delovnega okolja in razvoj veščin
Če želimo, da starejši zaposleni ostanejo motivirani in produktivni, moramo poskrbeti, da delovno okolje ustreza njihovim potrebam. Ne gre zgolj za dejansko udobje, temveč za nujne prilagoditve, ki omogočajo smiselno in fleksibilno delo. To lahko vključuje ergonomične stole in pisarne, prilagojena orodja, dobro razsvetljavo in zmanjšanje fizične obremenitve, hkrati pa možnost, da se delovne naloge prilagodijo sposobnostim in ritmu posameznika.
Pandemija covida-19 je še pospešila dostop do telekomunikacijskih možnosti, kar starejšim zaposlenim prinaša večjo fleksibilnost pri delu. Hkrati stalno izobraževanje in nadgrajevanje veščin omogočata, da lažje sledijo novim tehnologijam in zahtevam sodobnega trga dela. Takšne spremembe jim dovoljujejo, da delo prilagodijo svojim fizičnim in mentalnim sposobnostim, ostanejo aktivni ter še naprej prispevajo svoje bogate izkušnje in znanje. Tudi možnosti, kot so delna upokojitev ali mentorstvo mlajšim sodelavcem, pogosto odločajo, ali bodo še naprej aktivno vključeni in motivirani.
V Evropi se pojavljajo številni spodbudni primeri, kako lahko podjetja in države podpirajo starejše delavce. Na Švedskem na primer spodbujajo trajnostno delo, ki aktivno vključuje starejše, Grčija ponuja izobraževalne vavčerje za pridobivanje novih znanj na področjih, kot so tehnologija in zelene panoge, medtem ko Malta starejšim omogoča učenje programiranja in pridobivanje ključnih digitalnih veščin. Takšni pristopi brez dvoma olajšajo prilagajanje starejših delavcev novim zahtevam, hkrati pa podjetjem prinašajo bogate izkušnje, sveže ideje in izboljšano medgeneracijsko sodelovanje.
Aktivacija starejših iskalcev zaposlitve
Poleg podpore tistim, ki so že zaposleni, je pomembno tudi aktivirati starejše iskalce zaposlitve. Ti se namreč pogosto srečujejo z ovirami, saj podjetja pogosto raje zaposlujejo mlajše kandidate.
Posebej ranljive so starejše ženske, ki so zaradi prekinjenih karier, družinskih obveznosti in drugih dejavnikov še bolj izpostavljene predčasnemu izstopu z delovnega trga. Statistike kažejo, da imajo ženske v EU nad 65 let v povprečju kar za 25,2 % nižje pokojninske dohodke kot moški, kar dodatno poudarja potrebo po podpori in vključujočih politikah.
Rešitev se skriva v ustvarjanju okolja, ki omogoča dostop do usposabljanja, svetovanja in aktivne pomoči pri iskanju zaposlitve. Zaposlitveni portali, kot je Optius.com, lahko pri tem igrajo pomembno vlogo, saj olajšujejo iskanje priložnosti, pomagajo pri prilagoditvi življenjepisov sodobnim zahtevam ter iskalce povezujejo s podjetji, ki cenijo izkušnje, znanje in strokovnost.
Zaključek
Daljša življenjska doba pomeni, da bomo delali dlje, zato je pomembno, da podjetja in politike aktivno ustvarjajo pogoje za vključevanje starejših zaposlenih. Podpiranje preoblikovanja kariere, aktivacija starejših iskalcev zaposlitve in prilagoditev delovnih okolij so nujni koraki pri ustvarjanju trga dela, ki bo resnično odprt in prijazen do vseh generacij.
S sodelovanjem podjetij, vladnih programov in zaposlitvenih portalov, kot je Optius.com, lahko ustvarimo delovna okolja, v katerih starejši zaposleni ostanejo aktivni in čutijo, da je njihov prispevek cenjen. Takšen pristop ne povečuje le produktivnosti, ampak tudi spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, sveže ideje in pozitivno delovno kulturo, kar omogoča, da izkušnje starejših zaživijo in navdihujejo nove generacije.
Pripravil: Optius.com