REGRES – novosti v letu 2019

Z letom 2019 je stopila v veljavo novo zakonodaja glede izplačila regresa, katerega izplačilo ne sme biti nižje od minimalne plače.

-  PRAVICA DO DOPUSTA = PRAVICA DO REGRESA
-  Vsakemu zaposlenemu pripadajo minimalno 4 tedni dopusta na leto
-  Minimalni regres znaša v letu 2019 znaša vsaj 886,63 EUR NETO
-  Do regresa imajo pravico vsi zaposleni
-  Že izplačana akontacija dohodnine bo povrnjena 

regres 2019

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da za regres v višini do 100 odstotkov povprečne plače ne bo potrebno obračunavati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo zakona o dohodnini pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo iz delovnega razmerja.

Vlada je namreč 25. 4. 2019 na izredni seji sprejela noveli zakonov o dohodnini ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki to sedaj določata. Po doslej veljavni ureditvi je bilo treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa je bilo potrebno obračunati v primeru, da je bil regres višji od 70 odstotkov povprečne plače.

Obe noveli sta začeli veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 4. 5. 2019, uporabljata pa se že za regres, prejet od 1. 1. 2019 dalje.

PRAVICA DO DOPUSTA = PRAVICA DO REGRESA

Kaj je regres za letni dopust?

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu (delavcu) poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti.

Iz Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da je regres znesek, ki ga mora delodajalec plačati zaposlenemu. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do letnega dopusta.

Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega deleža.

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta v sorazmernem delu trajanja pogodbe. Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Pravico do regresa ima tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega. Delovni čas pa vpliva na višino regresa – to pomeni, da je sorazmeren delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, uveljavlja pa jih sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje z delodajalcem.

Izjema so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,  predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršnakoli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za izplačilo odškodnine, je neveljavna; razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delodajalec in delavec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Minimalno 4 tedni dopusta na leto

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, pravico do najmanj 4 tednov letnega dopusta:

  • 4-dnevni delavnik: 16 dni
  • 5-dnevni delavnik: 20 dni
  • 5-dnevni delavnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delavnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov – o tem določajo interni akti podjetja, kolektivne pogodbe in zakon o delovnih razmerjih.

Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu je pomembnih več dejavnikov: delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca in njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost, itd.

Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Koliko regresa je treba minimalno izplačati?

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače in v razmerju, v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta. Polni minimalni regres v zasebnem sektorju je višina minimalne plače v tekočem letu. V letu 2019 to znaša 886,63 EUR bruto.

Do kdaj je potrebno izplačati regres?

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav to izplačilo prestavijo do začetka novembra.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres, če se delavec zaposli po 1. juliju?

V primeru, da se delavec zaposli pri delodajalcu po roku za izplačilo regresa (po 1. juliju), mora delodajalec delavcu izplačati regres čim bližje temu datumu ter ko ve, koliko regresa delavcu v tem letu pripada. To torej pomeni ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Če ima delodajalec likvidnostne težave, lahko izplača regres tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra, pri čemer mora delavce o tej nameri tudi pisno obvestiti.

Kdo je upravičen do regresa?

Pravico do regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta. Do regresa imajo pravico vsi zaposleni. Dobiti ga morajo tudi tisti, ki so v bolniškem staležu ali na porodniškem/starševskem dopustu. Delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega, pripada sorazmerni del regresa.

Lahko delodajalec izplača regres v bonih?

Zakon o delovnih razmerjih izplačila regresa v nedenarni obliki, torej bonih, ne opredeljuje. Delodajalec lahko tako regres izplača v bonih le v primeru, ko to dopušča kolektivna pogodba, ki velja zanj.

Kdaj pravica do izplačila regresa zastara?

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa v roku petih let vložiti tožbo.

Bo delodajalec od delavca zahteval odškodnino za preveč izrabljen dopust?

Delavec, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, je upravičen do 1/12 dopusta za vsak mesec dela v tem letu. V primeru, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje 4.9., je delavec upravičen do 9/12 dopusta.

V kolikor celotni dopust znaša 20 dni, sorazmerni dopust, ki pripada delavcu, znaša 15 dni. Če je delavec do prenehanja zaposlitve izkoristil 17 dni dopusta, ga lahko delodajalec terja za vračilo nadomestila za izrabljen letni dopust za 2 dni neupravičeno izrabljenega dopusta.

Koliko bo znašal regres v tem letu?

Delodajalci se bodo o višini regresa, ki ga bodo izplačali svojim zaposlenim, odločali samostojno v okviru svojih zmožnosti, vendar v skladu z zakonom o delovnih razmerjih regres ne sme biti nižji od minimalne plače.

V letu 2019 bo torej izplačilo regresa v razponu med 887 EUR, kolikor znaša minimalna plača, in 1.723 EUR, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji, oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga bodo delavci prejeli v celoti.

V kolikor bo delodajalec izplačal regres do neobdavčenega zneska, bo razbremenjen obdavčitve. V kolikor pa bo znesek regresa za letni dopust presegal 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, bo razlika obdavčena.

Sprejete spremembe za leto 2019 veljajo za vsa izplačila regresa za letni dopust. Zaposleni, ki so pred uveljavitvijo novel regres že prejeli, bodo upravičeni do vračila preveč plačane dohodnine in prispevkov. Za tiste, ki so jim regres za letos izplačali pred sprejetjem novele, bo FURS zavezancu izdal posebno odločbo o vračilu dajatev po uradni dolžnosti.

Izplačila regresa pred uveljavitvijo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F

Izplačila regresa, ki so bila izvedena pred 4. 5. 2019, so bila davčno obravnavana po predhodno veljavnih pravilih. To pomeni, da je bil celotni znesek regresa upoštevan v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prispevki pa so bili obračunani od zneska regresa v delu, ki je presegal 70 odstotkov povprečne plače. Obe noveli v zvezi s temi izplačili predvidevata poseben postopek vračila preveč obračunane in odtegnjene akontacije dohodnine, preveč obračunanih in odtegnjenih prispevkov (vračilo delavcu) ter preveč obračunanih prispevkov (vračilo delodajalcu).

Kdaj lahko pričakujemo odločbe?

Davčni organ odločbe o vračilu izda najpozneje do 30. junija 2019, vračilo preveč plačanih zneskov pa bo izvedeno na transakcijske račune delojemalcev in delodajalca v roku 30 dni od vročitve odločbe. Vračilo ne bo izvedeno v primeru, če skupni znesek preveč plačane obveznosti po tej odločbi ne presega 10 EUR (ta znesek se vrne le na podlagi zahteve zavezanca; če te zahteve ni, pa se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v v plačila druge vrste davka).

Povzeto po predavanju ge. Edite Golob na Pomladnem srečanju MiniMax, 17.5.2019

Pripravila:

Sabina Aleš, MBA se je po končanem študiju ekonomije zaposlila v mednarodni farmacevtsko-kemijski korporaciji. Po dolgoletnem vodenju področij financ, računovodstva in administracije v velikem sistemu se je odločila za samostojno pot.
Njeno poslanstvo je svetovanje in pomoč samostojnim podjetnikom na začetku poslovne poti, vodenje knjig manjšim podjetjem ter podpora pri administrativnih in kadrovskih opravilih.

L.M.I.-poslovno in osebno svetovanje, Sabina Aleš s.p.