Septembrsko število registriranih brezposelnih pri Zavodu za zaposlovanje je bilo najnižje v samostojni Sloveniji, saj je bilo pri zavodu prijavljenih kar 21,3 % manj oseb kot septembra 2021 (kljub rahlemu in pričakovanemu povišanju v oktobru na 52.991, zaradi iskalcev prve zaposlitve, ker ali so zaključili šolanje ali izgubili status študenta ali tistih, ki jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas). Čeprav v Sloveniji še vedno beležimo nizko brezposelnost in je zato odlična novica, pa se večina delodajalcev tudi zaradi zmanjšanega števila brezposelnih vse pogosteje sooča s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra. Podatki kažejo, da ima že več kot 80 % delodajalcev v Sloveniji težave s privabljanjem ustreznega kadra. Večina delodajalcev se posledično še nikoli ni tako aktivno ukvarjala s privabljanjem novih sodelavcev, razvojem in zadrževanjem le teh kot danes.
Razlogov za nizko brezposelnost in posledične težave pri iskanju pravega kadra je več. Ključen del je dodalo gospodarsko okrevanje po epidemiji covida-19, zaradi katerega je postalo povpraševanje večje od same ponudbe. Na zaposlitvenem portalu Optius smo v prvih desetih mesecih letošnjega leta tako na primer objavili kar 27 % več zaposlitvenih oglasov v primerjavi z enakim obdobjem lani in 122 % več v primerjavi z letom poprej. Na našem zaposlitvenem portalu Optius, dnevno objavimo tudi več kot 250 zaposlitvenih oglasov in opaznega trenda po padanju števila oglasov na portalu zaenkrat še ne zaznavamo.
Pomembno vlogo pri pomanjkanju ustrezne delovne sile na trgu dela igrajo tudi demografske spremembe – Slovenija je namreč po starajoči se populaciji v samem vrhu med razvitimi državami v Evropi. Sredi leta 2020 je povprečna starost prebivalcev Slovenije na primer znašala 43,6 let, npr. prebivalcev Vietnama pa zgolj 24 let. Kar 40 odstotkov trenutnih brezposelnih je starejših od 50 let, prav tako nimajo vsi brezposelni ustrezne izobrazbe – tretjina jih ima na primer zgolj osnovnošolsko ali nižjo stopnjo kar posledično pomeni, da niso konkurenčni na trgu dela.
Pogosto na težave pri iskanju zaposlenih vpliva tudi neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Največje povpraševanje v pokoronskem času beležimo predvsem na področju prodaje in gostinstva, za srednje poklicno izobraževanje (kjer so potrebe po kadru največje) pa se je v preteklem šolskem letu odločilo zgolj 18 % mladih, kar je bistveno premalo kolikor bi jih želeli delodajalcu po zaključenem šolanju zaposliti.
Kljub vsemu pa opozarjam, da tovrstnega pomanjkanja kadra najverjetneje ne bomo beležili večno, saj sem dnevno v stiku s podjetji oz. delodajalci. Nekateri že pravijo, da so “zategnili ročno” in zaposlovanje zamrznili, ker jim je ključno, da zadržijo kader, ki ga imajo. Nekateri se že pripravljajo na prvi val večjega odpuščanja sodelavcev.
Na tovrstne spremembe na trgu dela bosta prav gotovo vplivala dodatna energetska draginja in višja inflacija, ki smo jima priča tudi v Sloveniji. V primeru poslabšanja razmer bi lahko že kmalu prišlo do večjega porasta brezposelnosti, kot smo ga zabeležili ob epidemiji covida-19. Že od takrat se namreč številna podjetja še vedno borijo za obstoj, tudi zaradi kadra, ki ga ne morejo dobiti, že zaposleni pa pregorevajo in so slabo plačani, zato bo ta zima in prva polovica prihodnjega leta lahko bila za mnoge enostavno kaplja čez rob. Kadroviki mi vse pogosteje omenjajo, da so znova pričeli dobivali bistveno več vlog za zaposlitev oz. življenjepisov, kot so jih bili vajeni v preteklih mesecih ali celo v zadnjih dveh letih.
Časi, ko sta se cedila med in mleko, počasi odtekajo. Prihajajo novi časi, predvsem pa časi, ki jih večina mlajših generacij ne pozna. Časi, v katerih bodo cene nujnih življenjskih stroškov rekordno poskočile, zaradi česar bo ohranjanje zaposlitve oz. dela, ki nam nudi redne dohodke, ključnega pomena.
In kdo bo v tem času (po)ostal zaposljiv? Predvsem tisti, ki se bo znal hitro prilagoditi na spremembe, ki bo razumel pomen vseživljenjskega učenja, ki bo razumel pomen digitalizacije in ki bo znal pridobivati ter prepletati interdisciplinarna znanja. Zavzetost in zaposljivost bodo (ob)držali vsi, ki delajo v podjetjih z odprto komunikacijo, ki bodo kljub negotovi situaciji v svojem delu videli smisel in razumeli, da je za razvoj in preživetje podjetja pomemben tudi njihov prispevek.
Naj za optimističen zaključek zapišem tole. Prepričana sem, da bomo spet prišli v obdobje, ko bodo dobri delodajalci, ki bodo ostali na trgu, še vedno odpirali nova delovna mesta in še naprej zaposlovali, ter z veseljem nagrajevali (denarno in nedenarno) tiste sodelavce in time, ki bodo v svojem delu videli smisel, veselje, bili zavzeti in prinašali dobre rezultate. Vse to pa bo mogoče, le ob delodajalcu, ki bo svoje zaposlene ne samo slišal, temveč tudi poslušal in ki mu bodo njegov največji kapital prav njegovi zaposleni.
Pripravila:
Saša Boštjančič,
Ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com