Vključenost zaposlenih v neformalno izobraževanje se zmanjšuje

Planet GV je opravil raziskavo o izobraževanju v slovenskih podjetjih v času krize. Izsledki raziskave kažejo, da podjetja v času krize zmanjšujejo obseg dela, umirjajo rast plač, zmanjšujejo obseg opravljenih nadur ter odpuščajo zaposlene za določen čas. Položaj izobraževanja zaposlenih je neposredno odvisen od stopnje vpliva krize na panogo, stopnja vključenosti zaposlenih, ki so se izobraževali ob finančni podpori delodajalca pa se je nekoliko zmanjšala.

Po podatkih Eurostata je Slovenija država z najvišjo udeležbo v vseživljenjeskem izobraževanju (glede na leto 2008 se je leta 2009 v Sloveniji odstotek zaposlenih udeleženih v vse življenjskem izobraževanju povečal za 0,5 %). Število oseb, starejših od 15 let, ki so bile v letu 2009 vključene v neformalno izobraževanje je bilo 175.882 oseb, kar je 39.521 oseb več kot leto poprej. Večina oseb je bila vključenih v izobraževanje zaradi potreb dela, vendar pa se je delež zaposlenih, ki so se izobraževali ob finančni podpori delodajalca zmanjševal, leta 2007 jih je bilo približno 74,5 %, medtem ko leta 2009 samo še 71 %.

Država je za obdobje 2010-2013 pripravila slovensko izhodno strategijo, ki vključuje Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, razpise Japti in razpise Zavoda za zaposlovanje. Ovire, ki so jih zaznala podjetja, so predvsem, da nekateri ukrepi niso primerni za vsa podjetja, imajo zelo zapletene postopke za pridobivanje sredstev, nekateri so namenjeni samo fizičnim osebam, omejili so tudi stopnje izobrazbe ter slabo informirali vodstvo o priložnostih pomoči države.

Potrebe po kadrih se v času krize zelo spreminjajo. Najbolj iskani so kuharji, natakarji, strojniki, tehniki, strokovnjaki elektro in gradbene stroke, najmanj iskani pa so ekonomisti ter pravniki. Potrebe po kandidatih z nižjo stopnjo kot V. so se zmanjšale, zmanjšuje se tudi varnost delovnih mest. 

Poročilo Planeta GV kaže na to, da so finančno podprta izobraževanja ter usposabljanja v tem času namenjena predvsem novozaposlenim, tistim, ki jih je v podjetju potrebno prerazporediti, zaposlienim pri katerih so predvidene večje spremembe, vodstvenim in vodilnim delavcem, strokovnjakom ter zaposlenim, od katerih si podjetje obeta reševanje problemov. Več se torej investira v zahtevnejše poklice in pa seveda v primere, ko neudeležba v izobraževanju predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti. Ovire, ki nastajajo pri izobraževanju ter usposabljanju so povezane s pomanjkanjem podpore, pomanjkanjem časa, neustreznimi ponudbami programov ter s pomanjkanjem motivacije za izobraževanje.

Kako recesija vpliva na vključenost v izobraževanje?

  • Zmanjšuje se število vključenih v neformalne oblike izobraževanja, vendar nekoliko raste vključenost v formalne oblike izobraževanja.
  • Moški se težje vključujejo v izobraževanje kot ženske.
  • Pada vključenost v izobraževanje glede na starost (z izjemo skupine 15 do 24 let).
  • Pada tudi vključenost samozaposlenih, brezposelnih in pomagajočih družinskih članov.
  • Število izobraževanj v delovnem času raste vendar se finančna podpora delodajalcev niža.
  • Pri razlogih za nevključenost se povečuje prezaposlenost na delovnem mestu.
  • Ukrepi države (razpisi, subvencije, EU sredstva) neposredno vplivajo na rast vključenosti v izobraževanje.


Vir: Slovenska kadrovska zveza Slovenije

Kategorije: Novice za delodajalce