Na trgu dela prihaja do navzkrižja interesov med delodajalci in delojemalci. Delodajalci si želijo čim večjo prožnost v tem smislu, da si želijo zaposlovati točno toliko zaposlenih, kot jih potrebujejo v danem trenutku, za točno določen delovni čas in s čim manj obveznostmi. Delojemalci pa si s prožnostjo zaposlitve želijo prav nasprotno: zaposlitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in z majhno možnostjo izgube zaposlitve.
V Sloveniji se je v zadnjih 15 letih močno povečal delež zaposlenih za določen čas; gre za tiste, ki imajo pogodbo o delu za določen čas, pa tudi za tiste, ki delajo prek študentskega servisa, in tiste, ki opravljajo pogodbeno delo. Leta 1995 smo imeli 8,4 % zaposlenih za določen čas, do leta 2010 pa je njihov delež poskočil na 17,3 %. Tako smo se lani uvrstili med države z velikim deležem zaposlitev za določen čas; višje vrednosti beležijo le še na Nizozemskem, na Portugalskem, v Španiji in na Poljskem.
Kdo so tisti, ki so zaposleni za določen čas?
Skoraj tri četrtine zaposlenih, ki opravljajo delo za določen čas, je mlajših od 35 let, kar je povezano z dejstvom, da se vse več mladih odloča za nadaljevanje šolanja. Delo za delovni čas, krajši od polnega, pri nas opravlja skoraj 9 % zaposlenih. Skoraj tretjina jih opravlja manj ur zaradi izobraževanja, torej gre tu predvsem za zaposlene prek študentskih servisov.
Leta 2010 je bilo med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji 12,4 % samozaposlenih, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. Deloma je na to gotovo vplival Zavod RS za zaposlovanje s svojim programom za subvencioniranje novih samozaposlenih, drugi razlog pa so novi načini zaposlovanja pri delodajalcih; ti namreč večinoma raje zaposlijo nekoga, ki ima status s. p., kot da bi z delojemalcem sklenili delovno razmerje.
Slovenski trg dela v primerjavi z ostalimi
V državah članicah EU poznamo danes različne sisteme, ki se razlikujejo glede na prožnost trga dela. Danska je na primer znana kot svetel zgled države z varno prožnostjo, s tako, pri kateri dobro součinkujeta liberalni trg dela in socialna varnost. V vzhodni Evropi pa obstajajo tudi države, v katerih vladajo rigidnejši (manj prožni, bolj togi) zaposlovalni zakoni. V Sloveniji smo nekje na sredi: za mlade veljajo nova, prožnejša merila, srednja in starejša generacija pa sta v večji meri zaposleni na podlagi rigidnejše zakonodaje. To je tudi razlog, da se mladi težje uveljavijo na trgu dela v Sloveniji in da zato posegajo po negotovih, projektnih delih, nemalo med njimi jih celo podaljšuje študij zato, ker jim to omogoča delo prek študentskih servisov.