Na zaposlovanje starejših pogosto vplivajo negativna prepričanja in uveljavljeni stereotipi o njihovi zmanjšani učinkovitosti in slabši prilagodljivosti na trgu dela. To pa povzroča, da večina starejših ostaja dlje časa prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb. Analize kažejo, da je kar 41 odstotkov oseb, ki so starejše od 50 let dolgotrajno brezposelnih. In njim samim, je še najtežje spremeniti miselnost, da so lahko za delodajalca še vedno zanimiv kader, ki bo doprinesel k učinkovitosti in rasti podjetja. Ob dejstvu, da se prebivalstvo stara in je na trgu dela vse manj mladih, je nujno potrebno preseči mite o starejših, kot o nezanimivi delovni sili.
STAREJŠI KOT KONKURENČNA PREDNOST
Po napovedih, naj bi bila čez 5 let, zaposlena le četrtina prebivalcev, ki so starejši od 55 let. Da bi se izognili primanjkljaju kadra na trgu dela, je potrebno ovrednotiti prednosti, ki jih imajo starejši delavci in jih začeti privabljati v podjetje, ter jih znati zadržati v delovnem razmerju. Nanje je potrebno gledati, kot na nekoga, ki bo lahko podjetju predstavljal konkurenčno prednost. V podjetjih, kjer se omenjene problematike zavedajo s pridom izkoriščajo njihov potencial.
Srečala sem gospoda, ki mi je opisal realno situacijo na trgu dela in sam proces zaposlovanja. »Dolgo časa sem bil brez službe, saj zaradi svoje starosti nisem bil zanimiv kader za delodajalce. Star sem 51 let. Aktivno sem iskal zaposlitev in jo našel v podjetju, ki se ukvarja z urejanjem okolice. Dlje časa so iskali primeren kader, vendar neuspešno. Zaposlili so me preko javnih del. Ker so bili zadovoljni z mojim delom, so mi po izteku javnih del ponudili redno zaposlitev. Izkazal sem široko znanje in ustrezne delovne izkušnje. V meni so prepoznali vsestranskega iznajdljivega delavca, s široko socialno mrežo, ki je koristila delodajalcu pri urejanju poslov v podjetju. Ker so želeli ohraniti nivo znanja in ga prenesti na mlajše sodelavce so me postavili za mentorja mlajšim.«
Analize, ki se ukvarjajo s kadri, kažejo kvalitetne, pomembne in pozitivne vrline starejših. Imajo npr. dolgoletne delovne izkušnje, v nasprotju z mladimi in neizkušenimi kadri. Po večini tudi urejeno družinsko življenje, na voljo imajo več časa, kot npr. družine z majhnimi otroki. Od njih lahko pričakujemo manj izostankov z dela. Ne potrebujejo dopusta ali bolniške zaradi otrok. Zanje je značilna nizka fluktuacija, neradi menjujejo službe. Starejši so lahko prava zakladnica znanj, ki jih lahko koristno uporabite, če jih postavite za mentorja mlajšim. Ne nazadnje, so tudi odgovorni in hvaležni za ponujeno priložnost, ki ste jim jo ponudili. Generacijsko povezovanje pa lahko predstavlja konkurenčno prednost podjetja.
PRI 52 LETIH SLUŽBA ZA NEDOLOČEN ČAS
Da so starejši lahko »kvalitetni« in koristni delavci, ki gredo v korak s časom, kaže primer, gospe, ki se je ponovno zaposlila pri 52 letih in takoj dobila pogodbo za nedoločen čas. Kot tehnološki višek, so jo odpustili iz večjega podjetja, v starosti 50 let. Težko se je soočila z brezposelnostjo, saj je bila vajena vsakodnevnega 8 urnega delovnika. Ob zavedanju, da je zaposlovanje starejših izredno težavno, je bila tudi sama zaskrbljena ali bo dobila novo zaposlitev. Gospe je po dveh letih iskanja le uspelo dobiti službo. Kadrovik je med mnogimi iskalci dela, videl ravno v njej potencial, ki bi ga lahko izkoristil pri poslovanju podjetja. Zaposlil jo je za nedoločen čas. Potreboval je namreč zanesljivo, prilagodljivo osebo z ustaljeno rutino dela. Delovni proces namreč ni dopuščal nenadnih odsotnosti. Poleg tega je bila gospa fleksibilna pri organizaciji delovnega časa. Ob njeni zaposlitvi je prejel subvencijo za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki jo podeli Zavod za zaposlovanje
PRIVABITI JE POTREBNO IZKUŠENOST IN MODROST
Zavedati se je potrebno, da posledice staranja prebivalstva, segajo tudi na področje zaposlovanja. Po predvidevanjih, naj bi starejši od 65 let v letu 2050 predstavljali skoraj tretjino prebivalstva. Ker pa se staranju ne bomo mogli izogniti, je potrebno z različnim ukrepi vplivati na zmanjševanje neskladij na trgu delovne sile, ki se bodo v prihodnosti vse bolj kazala. Zagotoviti je potrebno višjo stopnjo delovne aktivnosti starejših, omogočiti, in izboljšati njihovo zaposljivost.
Delodajalci bodo morali osvestiti, da bodo samo zdravi starejši delavci dlje ostali v podjetju. Zato mora biti na prvem mestu poleg stalnega izobraževanja in pozitivne delovne klime, tudi skrb za njihovo psihofizično zdravje. Samo zadovoljen delavec je lahko dober delavec in to velja tudi za starejše zaposlene. Ne nazadnje si večina starejših želi ostati čim dlje v zaposlitvi, saj jim to omogoča tudi finančno stabilnost, da bodo lahko v upokojitvi zdravo in polno živeli.
Kadroviki morajo prepoznati potencial, ki ga s seboj nosijo izkušeni starejši. V praksi se preveč pogosto dogaja, da pozabljamo in ne znamo prepoznati prednosti, ki jih lahko doprinese zaposlovanje starejših. Podjetja, ki omogočajo okolje, kjer sodeluje več generacij, pa lahko izkoristijo prednosti mlajših in starejših na način, da jih povežejo v učinkovit in uspešen delovni tim.
Predvidevam lahko, da bo prihodnost naklonjena tistim, ki bomo omogočali zaposlovanje starejših, modrejših in izkušenih.
Avtor: Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala www.mojazaposlitev.si