S spremembo izobraževalnega sistema do boljšega položaja mladih na trgu dela

Rezultati Eurostata pravijo, da imamo dober javni sistem. Po kvantitativnih podatkih iz zdravstva in šolstva smo pri vrhu. Po kvalitativnih podatkih v šolstvu, pa ne kaže najbolje.

Po besedah sociologinje dr. Andreje Črnak Meglič se ugotavlja se, da je naš šolski sistem pretirano usmerjen v memoriranje in premalo v kreativnost.

Če pogledamo mladino, ki se še šola, so rezultati kar dobri. Po 24. letu starosti, pa se to stanje spremeni. Za razliko od skandinavskih držav, po katerih bi se morali zgledovati, pademo v skupino držav, ki jih je kriza najbolj prizadela: Grčija, Portugalska, Španija, Ciper. Andreja Črnak Meglič pa pravi, da bi bila podoba še dosti slabša, če bi analizirali kaj se dogaja z ljudmi po 29. letu. Delež brezposelnih med mladimi je večji kot v celotni populaciji, obenem pa mladi delajo v negotovih službah. Če pogledamo kako drugje rešujejo brezposelnost mladih imajo Nizozemska, Danska in Avstrijska veliko prednost, saj imajo zelo dobro povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

Številne študije so pokazale, da je potrebno spremeniti izobraževalni sistem s potrebami trga. Pri nas je velik problem zastarelost gospodarske strukture. Išče se ljudi s poklicno izobrazbo, vendar pa imamo vse več ljudi z visoko izobrazbo. Zato se moramo vprašati ali moramo prilagoditi izobraževalni sistem ali pa se mora spremeniti trg dela ter povpraševanje po bolj izobraženih ljudeh.

V prihodnje se moramo zavedati, da moramo narediti velike strukturne spremembe, saj se bo to odražalo tudi na bodoči populaciji ter stabilnosti družbe. Zato ne smemo ostati v trenutnem položaju, ker bomo imeli nizko dodano vrednost in bomo postali zastarela država.

Vir: Delo, 18. 5. 2015


Preberite tudi:

Kategorije: Novice za iskalce