Poklici, ki bodo iskani v prihodnosti

Čez deset ali dvajset let poklici ne bodo več enaki današnjim, ampak bodo napredovali skupaj s tehnologijo, ki si jo za zdaj lahko samo predstavljamo.

Revolucije tekom časa so prinesle nove tehnologije, kot so elektrika, tekoči trak, parne motorje. Zdaj je največ napredkov na področjih elektronike in robotike, pripravlja pa se tudi revolucija razvoja podatkov in drugih pametnih sistemov. In prav te tehnološke spremembe bodo iz obstoječih delovnih mest izrinila večje število zaposlenih, menda več kot pet milijonov delovnih mest v 15 največjih in najbolj razvitih državah na svetu. Taka je napoved po Svetovnem gospodarskem forumu (WEF).

Te napovedi se nanašajo na gospodarstvo v državah ZDA, v Nemčiji, Franciji, na Kitajskem in v Braziliji. Postopoma naj bi ukinili kar 7,1 milijonov delovnih mest, predvsem pri opravljanju dela v administraciji in za delo v pisarni.

V prihajajočih letih bodo med najbolj iskanimi poklici programerji, računalničarji kemiki, farmacevti, zdravniki, svetovalci za prehrano, zobozdravniki, zdravstveni delavci in negovalci na domu. Ostali zelo iskan kadri bodo tudi prevajalci, davčni in finančni svetovalci, organizatorji dogodkov, natakarji, kuharji, strojni inženirji, vozniki tovornjakov in drugi. Manj pa bo povpraševanja po delavcih v kmetijstvu, v šiviljstvu, zaposlenim v restavracijah s hitro prehrano in poštarjem.

Število brezposelnih oseb naj bi se po istih raziskavah (WEF) razporedilo dokaj enakomerno po spolu, 52 brezposelnega prebivalstva naj bi bilo moških, 48 odstotkov pa žensk. Ta podatek naj bi močno prizadel žensko prebivalstvo, saj so v svetu manj zaščitene in manj iskane na tehničnih področjih.

Vsi trendi novih delovnih mest se nagibajo v robotizacijo, ki bodo seveda blagodejno vplivali na razbremenjenost trenutno zaposlenih delavcev, ki bodo na novo delali z »gumbi« namesto, da bi fizično dvigovali težka bremena. Po drugi strani pa bo ravno robotizacija pripomogla višji številki brezposelnosti. Roboti namreč ne zbolijo, delajo pod istim tempom ves čas in niso nezadovoljni na delovnem mestu.

Ogromno delovnih mest za zdaj še ni

Otroci, ki trenutno obiskujejo osnovno šolo, gimnazijo ali poklicno srednjo šolo, se bodo lahko če 20 ali 30 let seznanili s poklici, ki trenutno še ne obstajajo. Med takimi poklici bodo virtualni arhitekt, spletni bankir za trgovanje z alternativnim denarjem in semenski kapitalisti za visoko tvegana zagonska podjetja. Zaradi masovne uporabe svetovnega spleta naraščajo tudi spletni kriminal (število kraj in vdiranja v zasebnost) bo nastala tudi potreba po kadru, ki se bo ukvarjal za reševanje podatkov po spletu in po zmanjševanju spletnega kriminala.

Drugi zanimivi poklici, ki naš še čakajo, bodo:

  • strokovnjaki, ki bodo ponujali zakup znanih osebnosti;
  • terapevti in strokovnjaki, ki bodo virtualno izbrisali spomine ali ustvarili nove, srečne trenutke;
  • oblikovalci telesnih udov in organov;
  • strokovnjaki za 3D tiskanje;
  • načrtovalci gojenja zelenjave v mestih;
  • psihologi za rastline;
  • napovedovalec potresov;
  • strokovnjak za nadzor vremena in čiščenja ozračja.
  • čiščenje in servisiranje robotov (roboti naj bi človeška delovna mesta prevzeli že od leta 2020 dalje).

Še večja nevarnost kot robotika za prebivalstvo predstavljajo virusi v ozračju in zato bodo potreben kader na področju uničevanja in razvijanja virusov. Po nekaterih neuradnih napovedih naj bi obstajali tudi trgovci s časom, vendar še ni znano, kakšno bo njihovo delo.

Ali smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe?

Kadrovska agencija Competo je jeseni pripravila raziskavo o tem, kako smo Slovenci pripravljeni na kadrovske spremembe v prihodnosti. Raziskava je zajela 160 moških in žensk, zaposlenih v slovenskih in tujih podjetjih, ki se ukvarjajo tudi s kadrovskimi zadevami. Kar 66 odstotkov vseh sodelujočih je ocenilo, da so pripravljeni in seznanjeni s spremembami v prihodnosti, v večini so to zaposleni v kadrovskem oddelku.

Pri nas so zaposleni najbolj seznanjeni z naslednjimi trendi in spremembami:

  • pomembnosti vodenja s pravimi kompetencami na vseh področjih v organizaciji,
  • preoblikovanju organizacije s strukturirano formo, kjer posamezna skupina oziroma tim igra pomembno vlogo,
  • kulturi konstantnega učenja znotraj organizacije s pomočjo novih tehnologij, ki se prilagodijo posamezniku.

Pri nas so zaposleni najmanj seznanjeni z naslednjimi spremembami:

  • odprtih novitetah pri razvoju novih produktov ali storitev (povezovanje zaposlenih v proces odprtih inovacij),
  • uporabni napredne analitike, ki bi pripomogla pri odločanju zaposlenih pri poslovnih izzivih na delovnem mestu v delovnem okolju zaposlenih,
  • preprostem opravljanju delovnih procesov (poenostavitev delovnih procesov iz kompleksnega v enostavnega),
  • oblikovanju digitalnih kadrovskih procesov.

Med vsemi anketiranimi kar 58 odstotkov zaposlenih znotraj organizacije že uveljavlja spremembe in določene programe znotraj kadrovskih procesov, kar je spodbuden podatek. 35 odstotkov od slednjih pa je nove programe in spremembe tudi že vpeljalo v organizacijo. Le 5 odstotkov anketiranih zaposlenih pa še ni sprejelo ali uveljavilo nikakršnih ukrepov in sprememb na kadrovskem področju.

V raziskavi so sodelovali zaposleni iz treh različnih področij, iz kadrovskega, v srednje vodstvenem področju in v sami upravi. Izkazalo se je, da je najmanj zanimanja za vpeljevanje programov digitalizacije kadrovskih procesov, napredno analitiko med zaposlenimi v upravi. Kadroviki pa so najmanj zanimanja pokazali za poenostavitev dela in za moč timov. Rezultati ankete kažejo na to, da imata kadrovski oddelek in uprava slabo komunikacijo, saj vsak želi uveljaviti spremembe iz svojega področja. Za doseganje skupnih ciljev je pomembno, da poskuša kadrovski oddelek v upravi na bolj prepričljiv način predstaviti uveljavitev programov digitalizacije kadrovskih procesov in napredne analitike, saj se bodo le na tak način pokazali napredki.

Vir: portal 24ur.com

Kategorije: Novice za iskalce