Previdnost ni odveč, če želite odpoved delovnega razmerja poslati po pošti. Namreč ustavno sodišče je nedolgo nazaj razveljavilo člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v katerem je opredeljeno vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti. Mnenje je namreč, da tak način vročanja ne zagotavlja, da bo delavec z odpovedjo dejansko seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, zaradi česar je lahko kršena njegova pravica do sodnega varstva.
Ustavno sodišče opredeljuje - delavcu mora biti omogočeno, da se seznani z odpovedjo
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je "vročitev odpovedi predpogoj za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved, ki je za delavca lahko življenjskega pomena", saj izguba zaposlitve lahko ogrozi eksistenco ne samo delavca, temveč tudi njegove družine. "Zato mora biti omogočeno najmanj to, da se delavec z odločitvijo delodajalca (odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) dejansko seznani, saj le tako lahko uveljavi sodno varstvo," je zapisalo Ustavno sodišče v obrazložitvi nove odločitve.
Pošiljanje odpovedi po novem po pravilih pravdnega postopka
Do zakonske spremembe tega dela ZDR-1 se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila upravnega in pravdnega postopka o osebnem vročanju. V takšnem primeru se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče 15 dni od takrat, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko pisanje prevzame na pošti, vročevalec pa mu po preteku tega roka pusti pisanje v hišnem predalčniku oziroma nabiralniku (fikcija vročitve), namesto da bi se odpoved vrnila delodajalcu, delavec pa bi zamudil rok za sodno varstvo. Tak način vročanja - da se pošta po 15 dneh pusti v nabiralniku - je sicer praksa pri vseh pomembnejših sodnih in upravnih odločbah.
Kakšni so načini za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer omogoča več načinov vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vedno pa mora biti v pisni obliki.
- Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno v prostorih delodajalca. To pomeni, da delavcu vročite odpoved - dolžan jo je prevzeti -, zaželeno pa je tudi, da delavec tudi podpiše izjavo, da je odpoved res prevzel (pojasnite, da to ne pomeni, da se z odpovedjo strinja, temveč zgolj potrjuje, da je prejel odpoved).
- V primeru, da delavec odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon predvideva, da je bila vročitev vseeno opravljena, vendar pa: dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na delodajalčevi strani, zato je priporočljivo, da je ob vročitvi prisotna tudi priča (lahko je sodelavec, lahko zunanji pravni svetovalec,...).
- Če delavcu ne morete osebno vročiti odpovedi, jo lahko pošljete po pošti s posebno ovojnico ZPP (ki jo dobite v večjih knjigarnah, imajo pa jo tudi vsi vročevalci) na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi (razen če je delodajalec naknadno pisno sporočil drug naslov).
- Vročanje prek detektiva oziroma pooblaščenega vročevalca, torej ne prek pošte, saj se bo tako delavec težje izogibal vročitvi. Detektiv se bo namreč bolj potrudil, da bo odpoved izročil delavcu, poskusil bo večkrat. Če pa detektiv delavcu vseeno ne bo mogel vročiti odpovedi neposredno, mu bo v nabiralnik vrgel obvestilo - potem sledi vse tako kot če bi vročal poštar, torej 15 dni časa za prevzem, nato se pusti v nabiralniku.
- Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji ali pa delavec na naslovu, ki ga je sporočil ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne živi več (naslovnik ni znan), se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici namesti na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. ZDR-1 predvideva, da se po preteku osmih dni šteje vročitev za opravljeno. Ob tem pravniki svetujejo, da pazite, da na zaprti ovojnici z odpovedjo ne bo napisan celoten naslov delavca, temveč le njegovo ime in priimek. Prav tako, ko odpoved namestite na oglasno mesto, to tudi zabeležite (denimo s fotografijo in označite datum), da imate dokaz, da ste res to opravili.