Poročilo je temeljito proučilo odnos med petimi inovativnimi delovnimi praksami:
- gibljivim delovnim časom,
- finančnimi spodbudami (za velik del delovne sile),
- usposabljanjem,
- avtonomnimi delovnimi skupinami in vlogo zaposlenih pri odločanju,
ter štirimi kazalniki učinkovitosti:
- delovnim ozračjem,
- odsotnostjo kadrovskih težav,
- produktivnostjo dela (v primerjavi s tekmeci) in
- ekonomskim položajem v podjetju.
Ključni rezultati raziskave, ki je v takšnem obsegu potekala prvič, so med drugim dokazali pozitiven vpliv vloge zaposlenih pri odločanju na dobro delovno ozračje in odsotnost kadrovskih težav, opozorili pa so tudi na pomen usposabljanja za ekonomski položaj in raven produktivnosti v podjetju.
Med zanimivejšimi rezultati raziskave je tudi dejstvo, da so ekonomski položaj in proizvodni ukrepi učinkovitosti pozitivno povezani tudi s plačilom, vezanim na uspešnost, obenem pa je avtonomija ekip pokazala relativno močne učinke na delovno ozračje in produktivnost. Zanimivo in morda nekoliko nepričakovano so se najslabši rezultati za vse spremenljivke učinkovitosti pokazali pri gibljivosti delovnika.
Zanimiv je tudi podatek, da v raziskavi niso uspeli dokazati, da bi različne kombinacije inovativnih praks prinesle večjo učinkovitost, čeprav so bile opažene nekatere povezave, ki kažejo na obstoj vzročnih povezav.
Vir: Eurofound