V raziskavi so izvedli tri ključne primerjave in sicer: primerjavo HRM trendov med Slovenijo in svetom, primerjavo HRM trendov v času, med trendi danes in trendi v prihodnje ter primerjavo HRM trendov v smislu razkoraka med teorijo in prakso.
Primerjava Slovenija – svet
Največje razlike na področju HRM trendov v Sloveniji in svetu so na naslednjih področjih: mobilnost kadra, razvoj vitke in agilne kulture, upravljanje različnosti, partnerstva in mreženje ter uporaba socialnih omrežij v kadrovske namene.
- Interna mobilnost kadra je področje, kateremu v svetu posvečajo precej več pozornosti: po eni strani so organizacije v mednarodnem okolju večje, obenem je tudi kultura mobilnosti boljša, po drugi strani pa se te organizacije zavedajo, da sistematično upravljana interna mobilnost kadra lahko prispeva k večji motivaciji zaposlenih, daljšem delovnem stažu v okviru te organizacije, pa tudi razvoju novih talentov posameznih zaposlenih, saj se na novih delovnih mestih lahko odkrijejo novi talenti, ki bi drugače v rutiniranem vsakdanjem delovnem okolju ostali skriti.
- Žal imamo precejšen razkorak tudi na razvoju agilne in vitke kulture, kar vsekakor ni dobro v smislu večje prihodnje konkurenčnosti naših organizacij. Agilna in vitka organizacija je namreč organizacija, ki se je sposobna hitro prilagoditi spremenjenim (zunanjim ali notranjim) okoliščinam, obenem pa se je zmožna dati namenoma v situacijo, kjer je stalno dopuščeno podvomiti v prav vse organizacijske »svete krave«, podirati tabuje, posegati v večno veljavne poslovne modele ter iskati hitre izboljšave z enim samim ciljem: omogočiti razvoj v pravi smeri.
- V svetu se precej bolj zavedajo tudi različnosti posameznikov ter kako lahko te pomembno vplivajo na njihovo motivacijo in zavzetost v podjetju. Zato tam upravljanje raznolikosti posameznikov (t.i. Diversity) pridobiva vedno večji pomen in organizacije jo izkoriščajo tudi za ustvarjanje svojih konkurenčnih prednosti.
Inovativnost slovenskih podjetij
Po podatkih raziskave naj bi slovenska podjetja v prihodnje največ vlagala v naslednje trende: upravljanje kompetenc, razvoj inovativne kulture, organizacijska energija in celosten razvoj vodij.
Še posebej pomemben naj bi bil razvoj inovativne kulture, saj je Slovenija v tem pogledu precej na nizki ravni. Smo predvsem država inovacijskih sledilcev. Ugotovili so, da v slovenskih podjetjih prevladuje strategija sledilcev tržnih proizvodov, medtem ko je inovacij poslovnega modela, ki so temelj najuspešnejših mednarodnih storitvenih podjetij, premalo
Več o rezultatih raziskave si lahko preberete na spletni strani http://www.energos-svetovanje.si/index.php?module=clanki&op=pokazi&clankiID=186.
Vir: Energos