Socialna pomoč

Socialno pomoč uveljavljamo na Centru za socialno delo.

Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. 

Od 1. 6. 2018 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 385,05 evra. Zaradi uskladitve osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2018 dalje znaša 392,75 EUR.

bigstock 216168400 velika2

Upravičenci

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:

  • kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
  • kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. 

 

Višina

Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).

Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2019 (cenzus), je za:

Status

Po ZSVarPre

Utež

 

Znesek €*

prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu

1

 

392,75

prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec**

1,26

 

494,87

prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

1,51

 

593,05

samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje

0,7

 

274,93

samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi

0,76

 

298,49

vsako naslednjo odraslo osebo

0,57

 

223,87

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

0,83

 

325,98

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec

0,7

 

274,93

otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja

0,59

 

231,72

povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema

0,18

 

70,7

* pri dejanskih aktualnih zneskih se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2018 znaša 392,75 evra

* * Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo. Te osebe so lahko upravičene do dodatka za delovno aktivnost, ki je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je odvisen od dejanskega števila opravljenih ur.
Ne glede na zgornjo tabelo se za osebe, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije ter za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu, šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur mesečno. Navedeno pomeni, da omenjenim osebam, ne glede na dejansko število opravljenih ur mesečno, po zakonu pripada vedno nižji dodatek za delovno aktivnost (ali 0,26 osnovnega znesla minimalnega dohodka ali 0,134 osnovnega znesla minimalnega dohodka).

Če ima samska oseba določena sredstva, ki so nižja od zneskov, navedenih v tabeli, lahko znaša denarna socialna pomoč le razliko do višine, določene v tabeli.

Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

 

Dodatek za delovno aktivnost

Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku (cenzusu) delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.

Dodatek za delovno aktivnost ni samostojna pravica k pravici do denarne socialne pomoči. Višina je odvisna od števila opravljenih ur mesečno in znaša:

  • 0,51 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 200,30 evra (za prvo odraslo osebo v družini oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec),
  • 0,26 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 102,12 evra (za prvo odraslo osebo v družini oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur mesečno ali za vsako naslednjo odraslo osebo v družini oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec),
  • 0,134 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 51,06 evra (za vsako naslednjo odraslo osebo v družini oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur mesečno).

Izjema: Zgoraj navedeno ne velja za osebe, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije ter za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu. Omenjenim osebam, ne glede na dejansko število opravljenih ur mesečno, po zakonu pripada vedno samo nižji dodatek za delovno aktivnost (ali 0,26 osnovnega znesla minimalnega dohodka za prvo odraslo osebo v družini ali 0,134 osnovnega znesla minimalnega dohodka za vsako naslednjo odraslo osebo v družini), saj se po zakonu šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur mesečno.

Primer: Če ste samska osebo, zaposlena v obsegu več kot 128 ur na mesec, se vam minimalni dohodek, ki vam pripada na podlagi ZSVarPre, tj. 1 osnovni znesek minimalnega dohodka, poveča za 0,51 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Vaš minimalni dohodek (cenzus) torej znaša 1,51 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Od tega cenzusa se odšteje dohodek, ki ga izkazujete.

Kot delovno aktivne osebe se štejejo:

  • zaposlene osebe,
  • osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo),
  • osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (npr. v ukrep »usposabljanje na delovnem mestu«) in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev,
  • družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
  • osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
  • osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva,
  • osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter
  • osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.

Način in obdobje upoštevanja dohodka

Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

Dodeljevanje denarne socialne pomoči / trajanje pravice

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:

  • od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
  • od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
  • za največ 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
  • trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po ZUPJS ali je v institucionalnem varstvu in tudi njeni družinski člani izpolnjujejo enake  pogoje.

 

Izredna denarna socialna pomoč

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.

Višina

  • na mesec: od 1. 8. 2018 največ 392,75 evrov za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 1.080,06 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). 
  • v koledarskem letu: od 1. 8. 2018 največ 1.963,75 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 5.400,30 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). Opozorilo: Ne glede na omejitev izplačila izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu v višini 5-kratnika cenzusa samske osebe oziroma družine, se lahko višina treh cenzusov v enem koledarskem letu dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile. Višina dveh pa za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

Zadnjič posodobljeno: 11. 4. 2019.