Bolniški stalež je ena izmed najpogostejših oblik začasne odsotnosti z dela, ki ima pomembne posledice tako za delavca kot za delodajalca. V praksi pa se pogosto pojavljajo vprašanja glede trajanja, upravičenosti, izplačila nadomestil in vpliva odsotnosti na druge pravice iz delovnega razmerja – na primer na dopust, poskusno dobo ali letni razgovor.
Kaj je bolniški stalež?
Bolniški stalež pomeni, da je delavec zaradi bolezni, poškodbe ali druge zdravstvene okoliščine začasno nezmožen za delo, kar ugotovi izbrani osebni zdravnik. Le-ta izda bolniški list, ki predstavlja uradno potrdilo o začasni zadržanosti od dela.
Delavec mora delodajalca nemudoma obvestiti o nastopu bolniškega staleža, najkasneje pa v treh delovnih dneh od nastanka razlogov za odsotnost (ZDR-1, 110. člen). Bolniški list mora biti delodajalcu predložen takoj, ko je to mogoče, saj predstavlja ključen dokument za uveljavljanje pravic in urejanje nadomestil.
Pravni okvir po ZDR-1
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa:
- Obveznost obveščanja delodajalca o razlogih za odsotnost (110. člen),
- Da se v času začasne odsotnosti pogodba o zaposlitvi ne prekine, temveč zgolj pravice in obveznosti mirujejo, če ni dogovorjeno drugače,
- Da bolniška odsotnost ne šteje za delo, zato se ne upošteva pri nekaterih drugih pravicah (npr. v poskusni dobi ali pri izračunu sorazmernega dela letnega dopusta – 162. člen),
- Varstvo delavca v času odsotnosti: delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času upravičene odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, razen v primeru izjem (npr. postopka prenehanja dejavnosti) – 89. člen.
Nadomestilo plače med bolniško
Višina nadomestila plače je odvisna od trajanja in vzroka bolniškega staleža:
- Do 30 delovnih dni bolniške odsotnosti nadomestilo plače krije delodajalec, in sicer najmanj v višini 80 % osnove (137. člen ZDR-1).
- Če bolniški stalež traja dlje kot 30 delovnih dni, nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po predpisih zdravstvenega zavarovanja.
- V določenih primerih (npr. poškodba pri delu, poklicna bolezen) ima delavec pravico do 100 % nadomestila.
Pomen pravilnega vodenja evidenc
Delodajalec je dolžan voditi evidenco o delovnem času, vključno z odsotnostmi z dela. Bolniška odsotnost mora biti ustrezno zavedena, saj vpliva na:
- izračun delovne uspešnosti,
- izrabo letnega dopusta,
- trajanje poskusne dobe (ne všteva se vanjo),
- obveznosti ob letnem obračunu davkov.
Napake pri vodenju ali zamude pri posredovanju bolniškega lista lahko vodijo v administrativne zaplete ali celo globe.
Pogoste dileme v praksi
- Ali se bolniška šteje v poskusno dobo? Ne, bolniška se ne šteje v poskusno dobo. Po 125. členu ZDR-1 se ta sorazmerno podaljša za čas upravičene odsotnosti.
- Ali delodajalec lahko preveri bolniški stalež? Da, vendar z omejitvami. Lahko preverja upravičenost nadomestil pri ZZZS, vendar ne sme posegati v vsebino zdravstvene dokumentacije.
- Ali je dopust mogoče izrabiti med bolniškim staležem? Ne. Letnega dopusta ni mogoče koristiti v času bolniškega staleža – to določa 162. člen ZDR-1.
Zaključek
Bolniška odsotnost je zakonsko zaščiten institut, ki omogoča delavcem okrevanje brez strahu pred izgubo zaposlitve. Za delodajalce pa pomeni tudi odgovornost v zvezi z vodenjem evidenc, izplačili nadomestil in spoštovanjem zakonskih rokov in postopkov. Pravilno upravljanje bolniških odsotnosti krepi zaupanje, spoštuje zakonodajo in prispeva k bolj stabilnemu delovnemu okolju.
Vir:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami.
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Pripravil: Optius.com