Na delu naj bi preživeli kar tretjino svojega življenja, zato je zelo pomembno, da nam naša zaposlitev zagotavlja varnost, nas izpopolnjuje, prinaša samospoštovanje in seveda tudi primeren zaslužek. Žal pa je delo vse prevečkrat tudi vir nezadovoljstva, stresa in negativnih vplivov, ki imajo posledice za naše mentalno in fizično zdravje.
Ena od takih posledic je tudi izgorelost, s katero se dandanes na delovnem mestu sooča vse več ljudi. V zadnjem času so zaradi izgorelosti na udaru tudi kadrovski strokovnjaki, ki so se ob epidemiji covida-19 morali soočiti z novimi izzivi v podjetjih.
Kaj je izgorelost?
Še pred začetkom epidemije je Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opredelila kot pojav na delovnem mestu, ki opisuje stanje visoke izčrpanosti, depersonalizacije ter zmanjšane osebne učinkovitosti. Čeprav izčrpanost povezujemo s potrebo po počitku, pa ta pri izgorelosti navadno ne pomaga, temveč sta potrebna celostna pomoč in zdravljenje.
Začetni simptomi izgorelosti vključujejo izgubo veselja do dela, zaradi česar nam tudi dobri rezultati ne prinašajo več zadovoljstva. Posledično postanemo apatični do svojih delovnih zadolžitev, ki jih opravljamo brez zavzetosti. Pogosti znamenji izgorelosti sta utrujenost in izčrpanost, ki nista samo fizični, temveč tudi psihični – vključno s pomanjkanjem volje za kakršno koli aktivnost.
Vse to lahko vodi do dejanskih bolezenskih oziroma telesnih znakov. Ugotovimo lahko, da nam vse pogosteje nagaja zdravje, opazimo pogoste glavobole, motnje spanja, prebavne težave, plitko dihanje, kronično utrujenost itd. Že zjutraj se lahko zbudimo utrujeni in se nam zdi, kot da sploh nismo spali, zato dan skušamo prebroditi s hektolitri kofeina ali drugih poživil.
Zaznamo lahko tudi kognitivne težave – slabši spomin, težave pri sprejemanju odločitev, pozabljanje na pomembne datume ali sestanke. Tako se lahko znajdemo v začaranem krogu, ko nam stvari uhajajo iz rok, sami pa bi se najraje zakopali pod odejo in počakali, da vse mine.
Izgorelost pa lahko hitro vodi tudi v težave v medosebnih odnosih, saj smo zaradi svojega stanja vedno pogosteje brezvoljni, žalostni ali celo depresivni. Zaradi skrbi pogosto reagiramo razdražljivo in izgubimo smisel za humor. Posledično lahko naši odnosi s sodelavci postanejo napeti, do konfliktov pa lahko pride tudi doma. Zaradi tega se lahko počutimo osamljeni in prepuščeni sami sebi ter ne vidimo izhoda iz nastale situacije.
Zakaj pride do izgorelosti pri kadrovskih strokovnjakih?
Sodeč po eni od lanskih raziskav, ki je bila izvedena v sedmih državah, sta izgorelost in izčrpanost pogost pojav med kadrovskimi strokovnjaki, saj se kar 42 % ekip sooča s prevelikim številom projektov in zadolžitev.
Poleg tega je velik razlog za krizo tudi epidemija covida-19, ki je povzročila, da so morala podjetja svoje aktivnosti prilagoditi delu od doma. Tako so se zaposleni znašli pred povsem novimi izzivi zagotavljanja nemotenega poteka delovnih procesov, izvajanja zaposlitvenih razgovorov prek spleta itd.
Krizi je nato sledil povratek v pisarne oziroma hibridno delo. Vse aktivnosti so se morale izvajati v skladu s pogoji PCT, poskrbljeno pa je moralo biti za varnost vseh zaposlenih. Medtem so se številna podjetja soočila tudi s krizo, zaradi katere je prišlo do odpuščanj, breme predajanja negativnih novic pa je znova padlo na ramena kadrovske službe. Kadrovski strokovnjaki so ob tem poročali o doživljanju izjemnega stresa – odpuščanja namreč niso stresna samo za prejemnika, temveč tudi za osebo, ki mora novice dostaviti.
Dodatne težave zaradi spremembe delovnih navad in soočanja s spremenjenimi potrebami trga dela pri tem gotovo niso pomagale. Po epidemiji je namreč prišlo do novih sprememb, saj smo priča vse manjši brezposelnosti in posledičnim težavam s pridobivanjem ustreznih kadrov. Kadrovski strokovnjaki so tako pod vedno večjim stresom in pritiski vodstva, da za razpisana aktualna prosta delovna mesta najdejo zaposlene, ki bodo dobro opravljali delovne zadolžitve.
Vse opisane skrbi so torej pravi recept za izgorelost in druge zdravstvene težave med zaposlenimi, ki jih morajo nadrejeni prepoznati in preprečiti, še preden do njih pride.
Kako ne izgoreti?
Kako si torej pomagati, če kot zaposleni pri sebi začnemo prepoznavati znake izgorelosti ali pa tovrstne znake opazimo pri katerem od svojih sodelavcev ali podrejenih?
Začnimo z majhnimi spremembami
Glede na to, da nam v primeru izgorelosti tako ali tako primanjkuje motivacije, je lahko vpeljava velikih sprememb v naš vsakdan nekaj, kar se zdi praktično nemogoče doseči. Zato se odločimo za majhne korake, ki lahko vodijo do velikih rezultatov.
Vsak dan si naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti ter si pripravimo dnevni načrt dela. Pri svojem delu si postavimo dosegljive cilje, zaradi katerih se ne bomo povsem izčrpali. Med delom se prisilimo, da si vzamemo redne odmore, v katere vključimo sprostitvene vaje. Predvsem pa se naučimo, da nam ne sme biti nerodno vprašati za pomoč in svojih delovnih nalog razdeliti tudi med druge sodelavce.
Spregovorimo o stresu
Stres je pogosto še vedno tabu tema oziroma nekaj, o čemer se ne pogovarjamo dovolj. S sodelavci velikokrat kar tekmujemo v tem, kdo je bolj pod stresom, po drugi strani pa ne spregovorimo o tem, kako se v resnici počutimo.
Pomembno je, da tudi na delovnem mestu normaliziramo pogovor o stresu in občutkov ne zadržujemo v sebi. Že odkrit pogovor nam lahko namreč pomaga pri soočanju z občutki stresa.
V življenje vpeljimo zdrave navade
Čeprav je velikokrat težko najti energijo za usklajevanje službe in zasebnega življenja, pa so zdrave navade ključnega pomena za preprečevanje izgorelosti.
Poskrbite za zdravo prehranjevanje tako doma kot na delovnem mestu ter v svoj vsakdan vpeljite telesno aktivnost. Slednja lahko zajema že kolesarjenje ali sprehod do službe oziroma sprostitveno aktivnost ob zaključku delovnega dne, ki nam bo pomagala odmisliti službene obveznosti.
Ključnega pomena je tudi ustrezna higiena spanja, s katero lahko dosežemo globok spanec, ki se nam bo pomagal regenerirati. Vsaj eno uro pred odhodom v posteljo se izogibajmo gledanju v ekran telefona ali televizije ter pozornost raje namenimo svojim družinskim članom.
Zaključne misli
Stres je na žalost del našega življenja in nekaj, čemur se težko izognemo, nekateri poklici pa so stresu in posledični izgorelosti še bolj podvrženi. V to kategorijo danes spadajo tudi kadrovski strokovnjaki, ki so se zaradi koronakrize soočili s številnimi novimi izzivi. Pomembno je, da so slednji deležni ustrezne podpore svojih nadrejenih ter imajo možnost čas in energijo nameniti tudi svojemu zasebnemu življenju. Vse to jim lahko pomaga doseči boljše ravnovesje in odmisliti službene skrbi ter tako bolje upravljati s stresom.
V primeru, da vas delo preprosto ne osrečuje več, pa je morda čas za dober razmislek in morebitno prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Zaposlitveni portal Optius vam ponuja številna aktualna prosta delovna mesta, med katerimi lahko tudi sami najdete nove karierne priložnosti.
Pripravil: Ekipa Optius.com