1. ZAKONODAJA
- Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljevanju: ZDR-1),
- Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06 in 50/23),
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/2023; V nadaljevanju: ZOPNN-F),
- Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22),
- Kolektivne pogodbe.
2. POJEM NARAVNA NESREČA
V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so naravne nesreče potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile.
3. ODSOTNOST Z DELA
- Plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1)
V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZDR-1 ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Ena izmed osebnih okoliščin je tudi hujša nesreča, ki zadane delavca.
V primeru naravne nesreče lahko tako delavec uveljavlja pravico do plačane odsotnosti z dela iz naslova hujše nesreče. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po navedenem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče pa najmanj en delovni dan. Pravica do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin je delavčeva absolutna pravica in je delavcu delodajalec ne sme odreči niti, kadar bi delavčeva odsotnost ogrozila delovni proces. Če je pravica do neplačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin ugodneje urejena v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, jo je potrebno upoštevati.
→ Začasni ukrepi na področju plačane odsotnosti z dela (30. člen ZOPNN-F)
Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Svojo upravičenost do odsotnosti mora izkazati s potrdilom prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu. Izplačana nadomestila plač prostovoljcev država povrne v celoti.
- Nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile (137. člen ZDR-1)
V skladu s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1 ima delavec pravico do nadomestila plače, če ne more opravljati dela zaradi višje sile.
→ Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče (19. – 28. člena ZOPNN-F)
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023, je upravičen do nadomestila plače. Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče se šteje nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče. Delavec je dolžan o teh okoliščinah delodajalca obvestiti v treh delovnih dneh od uveljavitve ZOPNN-F ali od nastanka razloga.
Delavec prejema nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
V skladu s 137. členom ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar v skladu z 21. členom ZOPNN-F nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023. Izplačana nadomestila plač se povrnejo v celoti.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v petnajstih dneh od uveljavitve ZOPNN-F, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v petnajstih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče. Vlogi delodajalec priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
- Začasna nezmožnost zagotavljanja dela (138. člen ZDR-1)
V skladu z 138. členom ZDR-1 lahko delodajalec, ki ne more zagotavljati dela delavcem začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.
V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delavec ima v času čakanja na delo doma pravico zahtevati izrabo letnega dopusta.
- Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (31. – 44. člena ZOPNN-F)
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo iz razloga avgustovskih poplav največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023.
Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene z ZOPNN-F. Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec se mora v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec takšno zahtevo delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo.
Višina nadomestila:
- če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, je višina nadomestila 80 odstotkov plače ali osnove za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa;
- če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal;
- delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, prav tako pa ne sme biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v višini 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Vlogi delodajalec priloži:
› izjavo, da zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem;
› dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
› izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.
- Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1)
Pri odločanju o času izrabe letnega dopusta mora delodajalec v skladu s 163. členom ZDR-1 upoštevati naslednje okoliščine:
› potrebe delovnega procesa,
› možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter
› družinske obveznosti delavca.
- Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače, t.i. izredni neplačani dopust
Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. ZDR-1 te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.
4. ORGANIZACIJA DELA
- Sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč (169. člen ZDR-1)
ZDR-1 v 169. členu določa, da se v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje, ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Sprememba vrste ali kraja opravljanja dela traja lahko le začasno, dokler trajajo izjemne okoliščine, oziroma dokler je sprememba opravljanja dela nujna in potrebna.
V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.
V kolikor se delavcu na podlagi navedenega odredi delo na domu, gre za obveznost, ki lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine, oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna. V tem primeru ne gre za izvajanje določil pogodbe o zaposlitvi, v kateri je dogovorjena možnost dela od doma, pač pa za samostojno odreditev dela na domu v povezavi s konkretno situacijo in se lahko odredi delo na domu za vse delovne dni v tednu.
V primeru dela na domu je potrebno spoštovati določbe ZDR-1, ki urejajo delo na domu, in sicer glede urejanja delovnega časa, zagotavljanja varnih delovnih razmer in urejanja pravic in obveznosti delavcev. Prav tako je potrebno upoštevati tudi določila Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa, ki ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu.
Hkrati pa je potrebno Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu, in sicer, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno.
V primeru odreditve dela na domu delavcu v primeru uporabe lastnih sredstev pripada ustrezno nadomestilo.
- Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče (145. člen ZDR – 1)
V skladu s 145. členom ZDR-1 je delavec dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče, ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.
- Razporejanje delovnega časa (148. člen – ZDR-1)
V zvezi z možnimi organizacijskimi ukrepi je potrebno izpostaviti tudi 148. člen ZDR-1, ki ureja vprašanje začasne prerazporeditve delovnega časa. Konkretno so pogoji o začasni prerazporeditvi delovnega časa urejeni v kolektivnih pogodbah ali pa v pogodbi o zaposlitvi. Ob upoštevanju teh pogojev lahko delodajalec začasno uvede drugačno razporeditev delovnega časa, ki jo morajo delavci sprejeti. Delodajalec pa je dolžan delavce o spremembi razporeditve delovnega časa obvestiti najmanj en dan prej.
5. SOLIDARNOSTNA POMOČ
Nekatere kolektivne pogodbe oz. splošni akti delodajalca določajo, da delavcu in njegovi družini v primerih elementarne nesreče pripada solidarnostna pomoč.
Delavci naj v primeru nastale škode na premoženju v čim krajšem možnem času svojemu delodajalcu posreduje vlogo oziroma zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, pri čemer lahko na primer lastništvo ali solastništvo dokazuje z verodostojnimi dokumenti (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba), prav tako pa je treba priložiti tudi dokazila o nastali škodi na predmetnih premičninah ali nepremičninah.
- Začasni ukrep Davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči (52. člen ZOPNN-F)
Ne glede na 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno bese]dilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; in prvi odstavek 11. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22) se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.
za Optius pripravila: Larisa ISTENIČ, magistra pravnih znanosti, https://www.larius.si/