Regres v letu 2020

Pravico do regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta. Tudi delavci, ki so jim bile v trenutnih izrednih razmerah zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela s strani delodajalca izdane odločba za čakanje na delo.

PRAVICA DO DOPUSTA = PRAVICA DO REGRESA

Kaj je regres za letni dopust?

Vsak zaposleni ima pravico do dopusta in s tem tudi pravico do regresa, saj sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati svojemu zaposlenemu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, kateri se ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme odvzeti. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do letnega dopusta.

Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega deleža.

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta v sorazmernem delu trajanja pogodbe. Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Pravico do regresa ima tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega. Delovni čas pa vpliva na višino regresa – to pomeni, da je sorazmeren delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, uveljavlja pa jih sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje z delodajalcem.

Izjema so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,  predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršnakoli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za izplačilo odškodnine, je neveljavna; razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delodajalec in delavec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Minimalno 4 tedni dopusta na leto

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, pravico do najmanj 4 tednov letnega dopusta:

  • 4-dnevni delavnik: 16 dni
  • 5-dnevni delavnik: 20 dni
  • 5-dnevni delavnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delavnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov – o tem določajo interni akti podjetja, kolektivne pogodbe in zakon o delovnih razmerjih.

Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu je pomembnih več dejavnikov: delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca in njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost, itd.

Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe. Navajam nekaj primerov.

  • Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine: Pogodba določa, da delodajalec lahko del regresa izplača tudi v nedenarni obliki. V kolikor se odloči za takšno izplačilo, znaša regres za letni dopust 970,00 EUR bruto, od tega se mora v denarju izplačati najmanj 55 % tega zneska.
  • Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti: Pogodba določa, da znesek regresa za letni dopust znaša 1.000,00 EUR bruto.
  • Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma: Znesek regresa za letni dopust po tej pogodbi znaša 1.150,00 EUR bruto.
  • Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami: Delavcu pripada regres za letni dopust za posamezno leto najmanj v višini 65 % povprečne plače v Republiki Sloveniji (zadnji znani podatek za 02/2020 je 1.799,66 EUR bruto). Regres tako znaša 1.169,80 EUR bruto.

regres 2020 optius

Koliko regresa je treba minimalno izplačati?

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače in v razmerju, v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta. Polni minimalni regres v zasebnem sektorju je višina minimalne plače v tekočem letu. V letu 2020 to znaša 940,58 EUR bruto.

Do kdaj je potrebno izplačati regres?

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav to izplačilo prestavijo do začetka novembra.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres, če se delavec zaposli po 1. juliju?

V primeru, da se delavec zaposli pri delodajalcu po roku za izplačilo regresa (po 1. juliju), mora delodajalec delavcu izplačati regres čim bližje temu datumu ter ko ve, koliko regresa delavcu v tem letu pripada. To torej pomeni ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Če ima delodajalec likvidnostne težave, lahko izplača regres tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra, pri čemer mora delavce o tej nameri tudi pisno obvestiti.

Kdo je upravičen do regresa?

Pravico do regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta. Do regresa imajo pravico vsi zaposleni. Dobiti ga morajo tudi tisti, ki so v bolniškem staležu ali na porodniškem/starševskem dopustu. Delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega, pripada sorazmerni del regresa.

Do koriščenja letnega dopusta in do regresa so upravičeni tudi delavci, ki so jim bile v trenutnih izrednih razmerah (zajezitev epidemije COVID-19) zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela s strani delodajalca izdane odločba za čakanje na delo. Delavci na čakanju ostajajo v rednem delovnem razmerju in so vključeni v vsa obvezna zavarovanja. V času čakanja na delo delavci ne prihajajo na delovno mesto in ne opravljajo dela po pogodbi o zaposlitvi, upravičeni pa so do nadomestila plače v višini 80% svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Ker delavci na čakanju ostajajo v delovnem razmerju, njihova pravica do dopusta ostaja nespremenjena. Če bo torej delavec zaposlen celotno koledarsko leto, bo imel pravico do celotnega letnega dopusta. Dejstvo, da je bil delavec določen čas v letu napoten na čakanje na delo, na navedeno pravico torej ne vpliva.

Kdaj pravica do izplačila regresa zastara?

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa v roku petih let vložiti tožbo.

Bo delodajalec od delavca zahteval odškodnino za preveč izrabljen dopust?

Delavec, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, je upravičen do 1/12 dopusta za vsak mesec dela v tem letu. V primeru, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje 4.9., je delavec upravičen do 9/12 dopusta.

V kolikor celotni dopust znaša 20 dni, sorazmerni dopust, ki pripada delavcu, znaša 15 dni. Če je delavec do prenehanja zaposlitve izkoristil 17 dni dopusta, ga lahko delodajalec terja za vračilo nadomestila za izrabljen letni dopust za 2 dni neupravičeno izrabljenega dopusta.

Koliko bo znašal regres v tem letu?

Delodajalci se bodo o višini regresa, ki ga bodo izplačali svojim zaposlenim, odločali samostojno v okviru svojih zmožnosti, vendar v skladu z zakonom o delovnih razmerjih regres ne sme biti nižji od minimalne plače.

V letu 2020 bo torej izplačilo regresa v razponu med 941 EUR, kolikor znaša minimalna plača, in 1.799 EUR, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji, oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga bodo delavci prejeli v celoti. 

Če se regres izplačuje v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust.

Prav tako se prispevki za socialno varnost plačujejo od regresa, ki presega 100% povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec. Prejšnji znesek je bil določen na višini 70% povprečne plače. Izračun bruto - neto plače lahko preverite tudi v našem kalkulatorju.

 

Pripravila:

Sabina Aleš, MBA se je po končanem študiju ekonomije zaposlila v mednarodni farmacevtsko-kemijski korporaciji. Po dolgoletnem vodenju področij financ, računovodstva in administracije v velikem sistemu se je odločila za samostojno pot.
Njeno poslanstvo je svetovanje in pomoč samostojnim podjetnikom na začetku poslovne poti, vodenje knjig manjšim podjetjem ter podpora pri administrativnih in kadrovskih opravilih.

L.M.I. - poslovno in osebno svetovanje, Sabina Aleš s.p.

Viri: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/15/74
Datum objave: 22. 5. 2020