Pregled stopenj izobrazbe

O stopnjah izobrazbe je veliko govora - spoznajte jih. Z uvedbo bolonjskega sistema danes ločujemo dve stopnji izobrazbe in sicer tiste pred in tiste po Bolonjskem programu.

Po dosedanjih programihStopnjaPo bolonjskih programih
nedokončana OŠ I.  
II.  
nižje poklicno izobraževanje (2 letno) III.  
srednje poklicno izobraževanje (3 letno) IV.  
gimnazijsko, srednje poklicno -tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje V.  
višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program VI/1.  
specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programi VI/2. visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st)
specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program VII. magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti VIII/1.  
doktorat znanosti VIII/2. doktorat znanosti (3. bol. st.)

Za stopnjo izobrazbe šteje zadnja dokončana stopnja, ne glede na število poizkusov ali let, ko opravljamo naslednjo stopnjo.

I. Stopnja izobrazbe
Nedokončana osnovna šola predstavlja prvo stopnjo izobrazbe in je razmeroma redka. Šteje se do zaključenega 7. oziroma 8. razreda.

II. Stopnja izobrazbe
Velja za vse, ki niso dokončali srednje šole in je OŠ zadnja dokončana stopnja izobrazbe. To velja tudi za tiste, ki so opravili srednjo šolo, vendar je niso zaključili s (poklicno) maturo ter za tiste, ki so opravili NPK raven 2.

III. Stopnja izobrazbe
To stopnjo spadajo dveletni programi, ki se zaključijo z zaključnim izpitom. V ta program se lahko vpišete tudi z nedokončano osnovno šolo (obiskovali ste jo 9 let), imeti morate zaključen vsaj 7. razred. Prav tako pa se v to stopnjo uvrščajo NPK raven 3.

IV. Stopnja izobrazbe
Programi srednjega poklicnega izobraževanja, ki se ga zaključi z zaključnim izpitom. Po njem se lahko vpišete na poklicno-tehniško izobraževanje. V to stopnjo se uvršča tudi NPK raven 4.

V. stopnja izobrazbe
Končana srednja šola (4 letna, gimnazija) zagotavlja 5. stopnjo izobrazbe, lahko pa do nje pridete tudi po sistemu 3+2. Zaključek je z maturo. V to stopnjo spada tudi opravljen mojstrski, poslovodski ali delovodski izpit, ter NPK raven 5.

VI. stopnja izobrazbe
To stopnjo pridobite po končani višji šoli.

VI/1
višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program.

VI/2
Po starem programu: Specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programi. Po bolonjskem programu: visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st)

VII. stopnja izobrazbe
Po starem programu: specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program Bolonjski program magisterij stroke (2. bol. st.).

VIII. stopnja izobrazbe

VIII/1
Naziv MAGISTER (mag.) se piše ZA imenom in ni enak staremu nazivu magister, kjer se je naziv nahajal pred imenom. Prav tako dokončana osma stopnja velja za diplomante, ki so diplomirali na fakultetah pred bolonjsko reformo. To stopnjo pa dosežejo tudi vsi tisti, ki študirajo enovite magistrske programe (npr. medicina, farmacija, veterina …).

Vir: dijaskisvet.si

Kako pomembno je, da vaša pridobljena stopnja izobrazbe ustreza pogojem v razpisu, je odvisno od delodajalca, ki razpisuje prosto delovno mesto ter sistemizacije, ki jo ima podjetje. Na splošno velja, da se javna uprava zelo strogo drži razpisanih pogojev, kar pomeni, da mora vaša prijava vsebovati oz ustrezati vsem kriterijem, ki jih iščejo (stopnja izobrazbe, število let delovnih izkušenj, določena znanja, strokovni izpit,…). Po drugi strani pa je podjetjem v gospodarstvu velikokrat bolj pomembno, da dobijo v svojo sredino osebo, ki ima prave izkušnje in znanja in da osebnostno paše v kolektiv. Kar pomeni, da sama stopnja in smer izobrazbe v večini ni toliko pomembna. Torej če imate kakšno stopnjo izobrazbe manj kot je zahtevano in na ta račun več konkretnih delovnih izkušenj in praktičnih znanj, ste še vedno več kot dobrodošel kandidat, da se lahko poteguje za razpisano delovno mesto.

SPREMEMBA KARIERNE POTI

Včasih se zgodi, da se posameznik v določenem obdobju odloči, da bo spremenil svojo karierno pot, se dodatno ali na novo izobrazil ter osvojil nov poklic. To lahko stori tako, da se nauči sam (samouk) ali pa se vpiše na izbrano ustanovo, kjer se izobrazi za nov poklic ter pridobi ustrezen naziv ali certifikat. Za takšno pot se je odločil tudi Roman Struna, ki se je sam izučil za IT strokovnjaka in danes z veseljem opravlja svoje delo.

DODATNA ZNANJA

Formalna izobrazba je eno, vendar ne smemo pozabiti na dodatna znanja, katere delodajalci dejansko iščejo (znanja tujih jezikov, računalniška znanja, mehke veščine ter ostale spretnosti). Če je človek dovolj motiviran ima vedno priložnost, da se dodatno izobrazi in nadgradi svoje sposobnosti ter obogati svojo kariero.