S 1. januarjem 2026 se v Sloveniji uvaja pomembna novost na področju dela in upokojevanja. Z novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) ter v povezavi z novim 67.b členom ZDR-1 začne veljati ukrep krajši delovni čas za starejše delavce, ki ga javnost pozna pod formulo 80/90/100. Gre za enega ključnih ukrepov prihajajoče pokojninske reforme, katere cilj je podaljševanje delovne aktivnosti starejših in bolj postopen, lažji prehod v upokojitev.
Kaj pomeni sistem 80/90/100?
Ukrep omogoča, da lahko delavec pet let pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev dela po posebnem režimu:
- 80 % delovnega časa (pri 40-urnem tednu to pomeni 32 ur),
- 90 % plače, glede na njegovo dosedanjo osnovno plačo,
- 100 % plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot da bi delal polni delovni čas.
S tem delavec ostane zaposlen za polni delovni čas, dejansko pa dela manj. Razlika v urah je sistemsko krita z namenom ohranjanja socialne varnosti in pokojninskih pravic.
Kdo se bo lahko poslužil krajšega delovnega časa?
Do pravice bodo upravičeni delavci, ki:
- so dopolnili 60 let ali
- imajo vsaj 35 let pokojninske dobe.
Prehodno obdobje do leta 2035
Med letoma 2026 in 2035 bo veljal postopni dvig starostnega pogoja:
- v letu 2026: pogoja dosežeta že delavci, stari 58 let ali z vsaj 35 leti pokojninske dobe,
- nato se starostni pogoj vsako leto dvigne za tri mesece, dokler ne doseže 60 let (l. 2035).
Pogoji na strani delavca
Delavec mora:
- imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas,
- ne sme biti lastnik enoosebnega d.o.o. ali zavoda, ki je obenem tudi poslovodja,
- ne sme imeti 25 % ali več lastniškega deleža (posredno ali neposredno) v podjetju.
Kdo lahko predlaga prehod na krajši delovni čas?
Pobudo lahko poda:
- delavec, ki želi postopno preiti v pokoj, ali
- delodajalec, če tako predlaga reorganizacija dela.
A pozor: delodajalec lahko prošnjo delavca tudi zavrne. Če se strinjata, skleneta aneks k pogodbi o zaposlitvi, časovno omejen ali neomejen.
Kako bo urejeno delo, pravice in omejitve delavca?
Delavec, ki bo prešel na 80/90/100, bo:
- ostal zaposlen za 100 %,
- dejansko pa bo delal 32 ur/teden,
- ne bo smel dati soglasja za nadurno delo,
- izgubil pravico do celotnega regresa,
- imel število dni dopusta, ki bo v zasebnem sektorju sorazmerno številu delovnih dni v tednu,
- lahko delal tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, pri čemer bo prejemal sorazmerni del pokojnine (ne več 40 % v prvih treh letih, ampak delež glede na obseg dela).
Gre za obliko skrajšanega delovnega časa po posebnih predpisih, podobno kot pri invalidih ali starših, vendar z razliko, da soglasje delodajalca ni zagotovljeno.
Obračun plače in prispevkov – kaj se spreminja?
Za delavca v sistemu 80/90/100 bo delodajalec:
- spremenil zavarovalno podlago na 122 – delavec pred upokojitvijo, skrajšan delovni čas 80 %,
- obračunal prispevke od 80 % minimalne osnove oziroma dejanske osnove,
- v REK-O navajal dejansko opravljene ure ter dejansko prejeto plačo,
- izplačeval nadomestila (dopust, bolniška, prazniki) največ za 32 ur na teden,
- pri odpravnini preračunal osnovo na polni delovni čas.
Dogovor o razporeditvi delovnega časa
V aneksu se morata stranki dogovoriti:
- na katere dneve bo delavec delal,
- koliko ur dnevno,
- ali bo razporeditev neenakomerna.
Ker delavec ne sme dati soglasja za nadure, ne sme imeti viška ur v referenčnem obdobju.
Kaj ukrep pomeni za delodajalce in trg dela?
Ukrepi sledi priporočilom Mednarodne organizacije dela ter ciljem pokojninske reforme:
- dvig stopnje delovne aktivnosti starejših,
- zmanjšanje prezgodnje brezposelnosti,
- podpiranje postopnega prehoda iz dela v pokoj,
- večja motivacija delavcev, ki se približujejo upokojitvi,
- bolj vzdržna ureditev pokojninskega sistema.
Za delodajalce pomeni možnost bolj fleksibilnega kadrovanja, vendar tudi obveznost prilagoditve organizacije dela ter vodenja evidence delovnega časa.
Zaključek: Nova priložnost za kakovostnejši prehod v upokojitev
Sistem 80/90/100 predstavlja pomemben socialni ukrep, ki bo mnogim starejšim omogočil bolj zdravo, postopno zmanjševanje delovnih obveznosti, hkrati pa ohranil njihove pokojninske pravice. Delodajalcem pa prinaša priložnost za izboljšanje produktivnosti, motivacije in medgeneracijskega sodelovanja znotraj podjetij.
Ker začne novost veljati 1. januarja 2026, je zdaj pravi čas, da se delodajalci pripravijo na prilagoditve, delavci pa preverijo, ali izpolnjujejo pogoje in ali je prehod na krajši delovni čas zanje primerna rešitev.
Vir: https://www.gov.si/novice/2025-11-28-podrobneje-o-krajsem-delovnem-casu-delavca-pred-upokojitvijo/
Pripravil: Optius.com