Izgorelost na delovnem mestu je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija in zmanjšana osebna učinkovitost ter se razlikuje od delovne izčrpanosti. Delovna izčrpanost pride kot posledica prekomernega dela, ki jo odpravimo s počitkom, le ta pa pri izgorelosti ne zadostuje.
Znaki in simptomi izgorelosti pri posamezniku
Lahko se kažejo na telesni, vedenjski, motivacijski, čustveni ravni ter na področju mišljenja.
Izgorelost se kaže v različnih stopnjah, posamezna stopnja lahko traja tudi več let:
- prva stopnja: IZČRPANOST
lahko traja več let, če ne prepoznamo njenih znakov. Najbolj značilna simptoma za to fazo sta deloholizem in utrujenost. - druga stopnja: UJETOST
lahko traja leto ali dve. V tej fazi začetni deloholizem upade, sledi mu upor do dela, občutek krivde in jeze. - tretja stopnja: SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI
lahko traja le nekaj mesecev, je zadnja faza tik pred zlomom. Značilno ji je nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo.
Kako si lahko pomagamo preprečiti izgorelost?
- Delovne naloge razvrstimo po pomembnosti ter si dnevno pripravljamo TO-DO seznam.
- Postavimo si dosegljive cilje.
- Med delom si privoščimo odmore, doma pa si vzamemo čas za počitek.
- Če vemo, da nam dela ne bo uspelo opraviti, poiščemo pomoč sodelavcev.
- Sproti rešujemo morebitne nesporazume s sodelavci in nadrejenimi.
- Razmislimo o svojih vrednotah in o tem, kam vlagamo svojo energijo.
- Čim več časa poskusimo nameniti dejavnostim, ki nas razbremenjujejo.
- Naučimo se reči NE.
- Naučimo se pohvaliti sami sebe ter se nagraditi.
- V kolikor je potrebno, spremenimo svoj življenjski slog.
Najboljša obramba pred izgorelostjo je, da se posvetite sami sebi ter se v prostem času povsem odklopite od vsega ter poiščete dejavnost ob kateri se napolnite.
Pripravila: Kristina Zalaznik
VIR: NIJZ in PSIHOTERAPIJA- MR
