Izbira poklica je ena najpomembnejših odločitev v življenju posameznika. V času hitrih sprememb na trgu dela, novih tehnologij, hibridnih oblik dela in vedno novih poklicev postaja odločitev o karieri še bolj kompleksna in pogosto prepletena z negotovostjo. Mladi se znajdejo pred pomembnim vprašanjem: Katera pot je prava zame? Kje lahko najbolje izkoristim svoje talente in interese? Kako naj izberem poklic, ki bo zame pomenil izpolnitev in priložnost za rast?
Da bi bolje razumeli, s čim se mladi soočajo pri iskanju svoje karierne poti, so bile zbrane izkušnje več kot 200 mladih, ki razkrivajo zanimive trende in izzive. Njihove zgodbe ponujajo vpogled v razmišljanje generacij, ki šele vstopajo na trg dela – in pomembne nasvete, ki lahko pomagajo tudi drugim.
Izbira izobraževanja – pomemben, a pogosto negotov korak
Večina mladih svojo karierno pot začne z odločitvijo za nadaljevanje izobraževanja. Kar 84 % vprašanih nadaljuje šolanje po osnovni šoli, največ na srednjih šolah, 15 % se odloči za višješolski ali visokošolski študij, 1 % pa iz različnih razlogov šolanja ne nadaljuje.
Pri tej odločitvi pogosto prevladujejo vplivi družine, učiteljev in okolice. Mladi si želijo več informacij iz prve roke – kako je delo v določenem poklicu videti v praksi, kakšne so vsakodnevne naloge in katere kompetence so res pomembne. Prav zato je pomembno, da imajo priložnost spoznati različne poklice že v času šolanja.
Zanimivo je tudi, da kar 31 % mladih med šolanjem zamenja smer izobraževanja. To kaže, da je pot do prave odločitve pogosto sestavljena iz preizkušanja, iskanja in prilagajanja. Fleksibilnost in pripravljenost na spremembe sta ključni lastnosti za uspešno kariero.
Neformalno izobraževanje – nujen dodatek za uspeh
Poleg formalnega šolanja mladi vse bolj prepoznavajo pomen dodatnih znanj, ki jih pridobijo preko neformalnih poti. Tečaji tujih jezikov, digitalnih veščin, programiranja, javnega nastopanja, projektnega vodenja ali celo prostovoljno delo postajajo nepogrešljiv del priprave na zaposlitev.
Raziskava kaže, da je 63 % mladih sodelovalo v različnih oblikah neformalnega izobraževanja, 6 % se jih je dodatno usposabljalo, 29 % je obiskovalo tečaje, 2 % delavnice, 1 % pa druge oblike učenja. Takšni podatki potrjujejo, da mladi iščejo priložnosti za razvoj – in da so proaktivni pri nadgradnji svojih veščin.
Velik izziv pa še vedno ostaja dostopnost teh programov, predvsem v manjših krajih ali za tiste z manj finančnimi sredstvi. Zato je pomembno, da se mladim omogoči čim več brezplačnih programov, mentorstev in projektnih sodelovanj.
Delo med šolanjem – prva vstopnica na trg dela
Pridobivanje delovnih izkušenj že med šolanjem je danes skoraj nujno. Kar 64 % mladih opravlja študentsko delo, 27 % redno in 37 % občasno. To kaže, da mladi razumejo pomen povezovanja teorije in prakse – šola je osnova, a resnične veščine se pridobijo na delovnem mestu.
Študentsko delo je priložnost za spoznavanje delovnega okolja, razvijanje odgovornosti, komunikacijskih veščin, reševanja problemov in prilagajanja. Poleg tega je za marsikoga to edini način, da si pridobi finančna sredstva za študij in življenje.
Prva zaposlitev – kako do nje?
Prva zaposlitev je pogosto prelomnica, ki zaznamuje nadaljnjo pot. Mnogi mladi do prve službe pridejo prek poznanstev (43 %), drugi prek javnih razpisov (31 %), 11 % s pomočjo profesorjev ali mentorjev, le 1 % pa prek kadrovskih agencij.
To jasno kaže, da mreženje igra ključno vlogo. Gradnja profesionalnih stikov, sodelovanje v projektih, udeležba na dogodkih in iskanje mentorjev je za mlade eden najučinkovitejših načinov, da pridejo do priložnosti. Pomembno pa je tudi, da mladi že zgodaj razvijejo samozavest pri predstavitvi svojih znanj in veščin – od življenjepisa do razgovora za delo.
Področja dela in tržni trendi
Večina mladih začne svojo kariero na področjih, kot so izobraževanje, storitve, zdravstvo, tehnologija in kultura. Manj pogosto se odločajo za delo v industriji, gradbeništvu ali kmetijstvu, kjer pa pogosto primanjkuje kadra in so priložnosti zanimive za tiste, ki iščejo stabilnost.
Pomembno je, da mladi razmišljajo dolgoročno in spremljajo trende – med poklici prihodnosti so v ospredju digitalni strokovnjaki, podatkovni analitiki, strokovnjaki za umetno inteligenco, trajnostni razvoj, obnovljive vire energije, zdravstvo in oskrba starejših. Spremljanje teh trendov in nadgradnja znanj omogočata boljše priložnosti za zaposlitev in rast.
Pet najpomembnejših nasvetov za mlade
-
Povezujte se in gradite mrežo poznanstev – obiskujte dogodke, delavnice, poiščite mentorje in bodite proaktivni pri mreženju.
-
Pridobivajte izkušnje že med šolanjem – prostovoljno delo, prakse, študentsko delo ali lastni projekti so najboljši način za učenje.
-
Prilagodite življenjepis in prošnje za vsako priložnost posebej – raziskujte podjetja in delovna mesta, ter svoj CV in motivacijsko pismo prilagodite posamezni priložnosti.
-
Ne bojte se sprememb – tudi napačne odločitve so del učenja – prilagodljivost je ena najpomembnejših veščin sodobnega časa.
-
Iščite delo, ki vas veseli in kjer vidite smisel – zadovoljstvo in strast pri delu sta dolgoročno pomembnejša od začetne plače.
Sklep: Mladi so pripravljeni, a potrebujejo podporo
Mladi so željni znanja in motivirani za delo. Kar 94 % mladih želi rasti in prispevati k družbi, 69 % pa bi svoje znanje radi delili z drugimi. Za uspešno prehodno obdobje med šolo in delom pa potrebujejo podporo: več praktičnih priložnosti, dostop do mentorjev in jasne informacije o možnostih na trgu dela. Le tako bodo lahko samozavestno in uspešno vstopili na svojo poklicno pot.
Pripravil: Optius.com