Ali bi podjetja morala razmisliti o uvedbi 4 – dnevnega delovnika?

Bi podprli idejo o 4 dnevnem delovniku? Verjetno je to tudi vprašanje v kakšni poziciji se nahajate, kot vodja ekipe, delavec v proizvodnji ali vodite lastno podjetje?

V zadnjih letih vse bolj postaja privlačna ideja 4 dnevnega delavnika, ki bi zaposlenim omogočil, 3 dnevni vikend, več časa za počitek in družino in seveda več časa, da se pripravijo na nov delovni teden.

Islandija je med letom 2015 do 2019 izvedla raziskavo na 2500 zaposlenih, ki so delali 36ur na teden  njihove plače pa so ostale enake. Skozi štiri leta so ugotovili, da se produktivnost ni zmanjšala, oziroma se je le ta povečala. Mnoge države oziroma podjetja so izvedle krajša poskusna obdobja, kjer so merili učinke 4 dnevnega delovnika na učinkovitost zaposlenih pri opravljanju nalog. Rezultati so bili več ali manj enotni in kažejo, da krajši delavnik pozitivno vpliva na učinkovitost zaposlenih. Zaposleni so ravno zaradi manj časa, ki ga imajo na razpolago bolj motivirani k učinkovitem in hitrejšem opravljanju dela, hkrati pa so zaradi enega dneva počitka več, bolj spočiti in je sama realizacija učinkovitejšega dela mogoča.

Marsikdo bi se na tej točki spotaknil ob dejstvo, da v kolikor lahko zaposleni dela samo 4 dni v tednu ima potemtakem premalo dela, torej se mu lahko naloži še več dela. Pa vendar se mora vsak kadrovik, lastnik podjetja, direktor ipd. zavedati, da učinkovito in pa nenazadnje kvalitetno opravljanje dela sploh, ko gre za kompleksnejše naloge, ki zahtevajo visoko zavzetost ni mogoče opravljati vseh 8ur, ki jih ima zaposleni na razpolago. Ključni pri vsaki razporeditvi dela so premori (poleg malice), ki omogočajo, da se zaposleni vsaj za nekaj minut vsako uro ali pa dve uri odmakne od dela, se sprehodi, gre na zrak ipd., saj se s tem možganom in pa celotnemu telesu omogoči, da se distancira od naloge, ki jo upravlja. Distanciranje od kontinuiranega dela, ki zahteva večjo zavzetost je pomembna, saj omogoča lažje prepoznavanje napak in pa reševanje problemov, ki nastajajo tekom dela.

Najverjetneje se je vsak od nas že srečal s tem, ko je pisal spremno pismo za svojo sanjsko zaposlitev. Ker je pri tem dejanju stopnja motivacije visoka smo pripravljeni za to porabiti kontinuirano več časa kot za kakšno drugo nalogo. Preden pošljemo prijavo s spremenim pismom in življenjepisom, seveda večkrat napisano preberemo, da preverimo ali smo naredili kakšno vsebinsko ali pa slovnično napako, nato pa v upanju na pozitiven odgovor pritisnemo »pošlji«. Čez kakšno uro se odločimo, da še enkrat preberemo mojstrovino, ki smo jo poslali v podjetje, kjer bi se res želeli zaposliti, v tistem trenutku pa najdemo več slovničnih in tudi kakšno popolnoma nelogično vsebinsko napako. Ni nam jasno kako je pri vsem fokusu in motivaciji možno, da smo naredili napako, saj nam je vendarle mar za to nalogo in smo jo želeli opraviti dobro. Razlaga za to se skriva v tem, da se naši možgani pri opravljanju določene naloge adaptirajo na dražljaje (v tem primeru na črke, vejice in vsebino) in ne vidijo napak – jih avtomatsko popravljajo oziroma zamaskirajo. Temu bi se preprosto izognili s tem, da bi spremno pismo in življenjepis za kakšno uro zaprli, potem pa še enkrat prebrali in poslali. Podobno je tudi pri reševanju problemov. Velikokrat se zgodi, da zapravimo ogromno časa, ko se fokusiramo na določen problem in iščemo rešitve, vendar do te ne pridemo, dokler mogoče ne pridemo domov ali pa celo odidemo na dopust, potem pa se nam rešitev utrne kar sama od sebe. Gre za to, da tako kot možgani potrebujejo »pavzo« od dražljajev, rabijo čas in prostor, da zopet pridobimo boljšo perspektivo in jasnejši sliko, da bi lahko prišli do rešitev.

Vse to je pomembno pri razumevanju zakaj je več prostega časa oziroma skrajšanje delovnega tedna pozitivno za boljše in učinkovitejše opravljanje dela. Možgani in pa telo, ki imajo več časa za regeneracijo - s tem ne mislimo samo na spanje, ampak na kvalitetno preživljanje prostega časa z prijatelji, družino, ukvarjanje z različnimi hobiji, nam omogoča, da možganom dovajamo drugačne in nove dražljaje, ki vplivajo na plastičnost možganov oziroma pozitivno vplivajo na tvorjenje novih povezav v možganih, kar ima pozitiven učinek na kvaliteto opravljenega dela.

Žal vsi poklici ne omogočajo takega načina dela in zaradi narave dela zahtevajo konstantno prisotnost zaposlenih. Vendar pa bi se tudi v takih okoljih z določenimi spremembami kadrovskih normativov in reorganizacijo dela dalo zaposlenim omogočiti krajši delovni teden.

V mesecu oktobru smo na Linkedinu izvedli anketo kjer smo posameznike spraševali, ali bi podjetja morala razmisliti o 4 – dnevnem delovniku. Dobili smo 625 glasov izmed katerih se je 91% procentov strinjalo s trditvijo, 9% pa jih je bilo proti temu, da bi podjetja razmišljala o uvedbi 4 -dnevnega delovnika.

Prikaz rezultatov ankete o uvedbi 4 dnevnega delovnika

Iz ankete lahko sklepamo, da se bi se večina strinjala z uvedbo 4 – dnevnega delovnika, je pa potrebno v zakup vzeti tudi poklice kot smo jih že omenili zgoraj saj bi bil prehod na 4 – dnevni delovnih kompleksnejši kot bi bil ta v primeru večine »pisarniških« poklicev. Prav tako je treba razmisliti o obremenitvi posameznih delavcev, saj je marsikdo v trenutnih razmerah, ko kadra primanjkuje že tako preobremenjen, skrajšanje delovnega tedna pa bi situacijo še poslabšalo.

Pripravila: Rebeka Benda