V zadnjih letih se vse pogosteje poudarja pomen psihološke varnosti in zdrave delovne klime. Podjetja iščejo načine, kako ustvariti prostor, v katerem se zaposleni počutijo vključene, slišane in spoštovane.
A praksa kaže, da je pot do takšne kulture še dolga – številni zaposleni se namreč še vedno soočajo z okolji, v katerih prevladujejo stres, nezaupanje in občutek, da so ujeti v službo, ki jim jemlje več, kot daje.
Kako pa sploh ugotoviti, ali ste del zdravega kolektiva ali ujeti v toksično kulturo? Predstavljamo vam 9 znakov, ki vam bodo pomagali prepoznati resnično stanje vaše službe.
1. Ni meja med službo in zasebnim življenjem
Če imate občutek, da morate biti dosegljivi ves čas, je to znak, da delate v okolju brez zdravih meja. V takšni kulturi je povsem običajno, da se zaposleni odzivajo na e-pošto pozno zvečer, ob vikendih ali celo na dopustu. Služba postopoma vstopa v vaš zasebni prostor ter vam jemlje čas, ki ga potrebujete za počitek in regeneracijo.
Predstavljajte si, da vam v petek ob 16. uri nadrejeni pošlje nalogo, ki jo morate dokončati do ponedeljka zjutraj. Ali pa vam ob enajstih zvečer pošlje sporočilo in pričakuje hiter odziv. Včasih se to zgodi tudi med dopustom, ko vas pokličejo z “nujnim vprašanjem”, ki se nato razvije v dolgo razpravo in dodatno delo.
Ko takšne situacije postanejo pravilo, ne pa izjema, je to jasen znak toksičnega okolja, v katerem je izgorelost le še vprašanje časa.
2. Pomanjkanje zaupanja
Kadar nadrejeni raje nadzorujejo kot zaupajo, delo hitro postane naporno. Namesto da bi ocenjevali rezultate, vas nenehno preverjajo in spremljajo vsak vaš korak, kot da brez stalnega nadzora ne bi zmogli opraviti svojega dela.
To se lahko kaže v nenehnih sporočilih in “pinganju”, mikroupravljanju vsake najmanjše naloge ali celo v razporeditvi pisarne, zaradi katere imate občutek, da ste ves čas pod drobnogledom.
V takšni kulturi zaposleni hitro razvijejo občutek, da morajo bolj kot delo dokazovati svojo aktivnost: da so na voljo, da tipkajo, da so vidni. To vodi v nižjo motivacijo, večjo napetost in izgubo zaupanja v odnose. Namesto osredotočenosti na cilje in rezultate se v ospredje postavi strah pred tem, da bi bili obtoženi neproduktivnosti.
3. Ni prostora za napake
V zdravem delovnem okolju so napake naraven del procesa in priložnost za učenje, v toksičnem pa postanejo povod za javno ponižanje in obtoževanje. Namesto da bi se vodje osredotočili na iskanje rešitev, se raje ukvarjajo z iskanjem krivca.
Predstavljajte si, da sodelavec pozabi poslati dokument stranki. Namesto da bi ga vodja v miru opozoril in bi skupaj našla način, kako to preprečiti v prihodnje, ga naslednji dan pred celotno ekipo označi za nesposobnega.
Takšen odziv ne odpravi težave, temveč ustvari vzdušje strahu, zaradi česar zaposleni raje skrivajo napake, kot da bi jih pravočasno priznali.
4. Neposredno ali prikrito zaničevanje
Zaničevanje je eden najbolj strupenih elementov delovne klime, saj zaposlenim jemlje občutek vrednosti in pripadnosti.
Lahko je zelo očitno ali pa se skriva v drobnih, na videz nedolžnih kretnjah. Subtilne oblike lahko vključujejo zavijanje z očmi, ignoriranje predlogov ali sprejemanje idej šele, ko jih ponovi nekdo drug. V hujših primerih pa gre za žaljivke, poniževanja ali odkrito kritiziranje pred celotno ekipo.
Predstavljajte si sestanek, na katerem vodja med razpravo neprestano prekinja enega zaposlenega, njegove komentarje pa presliši. Ko podobno misel izrazi nekdo drug, pa jo sprejme z navdušenjem. Takšne izkušnje niso le neprijetne, temveč sčasoma načnejo samozavest in ustvarjajo občutek, da se trud preprosto ne splača.
5. Nezdravi odnosi med sodelavci
Vzdušje v ekipi veliko pove o tem, kakšna je delovna klima. V nezdravem okolju je prisotna napetost, pogovori so kratki in hladni, sodelavci se izogibajo drug drugemu in komunicirajo le, kadar je nujno. Namesto sodelovanja prevladuje občutek odtujenosti.
V nasprotju s tem v zdravih kolektivih vlada sproščenost – ljudje si vzamejo trenutek za klepet, si izmenjajo šalo, skupaj spijejo kavo in drug drugega podpirajo pri izzivih.
Ko pa sodelavci zapirajo vrata in se umikajo vase, se izgublja občutek pripadnosti, kar še dodatno poglablja nezaupanje in slabi povezanost ekipe.
6. Pomanjkanje podpore in mentorstva
V zdravih delovnih okoljih imajo zaposleni možnost uvajanja, mentorstva in priložnosti za razvoj. To ne pomeni le pomoči pri nalogah, ampak tudi občutek, da nekdo verjame v njihov potencial. V toksičnih okoljih pa je pogosto ravno obratno – pričakuje se, da se bodo ljudje znašli sami, ne glede na zahtevnost dela.
Najranljivejši so mlajši zaposleni in tisti iz manjših ekip, ki pogosto nimajo naravne podporne mreže. Pogosto se lahko zgodi, da novozaposleni prejme zahtevne naloge brez jasnih navodil, ob prošnji za pomoč pa sliši le: “Se boš že znašel.”
Tak pristop ne vodi k napredku, temveč k frustraciji in stagnaciji. Sčasoma se zmanjša motivacija zaposlenih, izgublja se zaupanje v vodstvo, podjetje pa ostane brez potenciala, ki bi ga z ustrezno podporo lahko razvilo.
7. Gaslighting in spreminjanje resničnosti
Eden najbolj izčrpavajočih vzorcev v toksičnem okolju je gaslighting oziroma mračenje, tj. situacija, ko vas toksični sodelavci namenoma spravljajo v dvom o lastnem spominu, zaznavi ali sposobnostih.
Naloge, cilji ali celo izrečene besede se nenadoma “spremenijo”, krivda pa pade na vas. Lahko se zgodi, da vodja zanika lastna navodila ali pa sodelavec trdi, da določenih besed nikoli ni izrekel. Včasih je mračenje še bolj prikrito – idejo, ki ste jo pred kratkim predlagali, sodelavci označijo za nepomembno, kasneje pa jo predstavijo kot svojo.
Sčasoma se ujamete v začaran krog dvomov in se sprašujete, ali ste res napačno razumeli ali si morda celo domišljate. Takšno vzdušje ruši samozavest in ustvarja občutek, da nikoli ne morete ravnati prav.
8. Fizični simptomi stresa
Toksična služba ne ostane med štirimi stenami pisarne. Negativna delovna klima se pogosto prelije v zasebno življenje in se pokaže skozi telo. Dolgotrajen stres se lahko izrazi z glavoboli, prebavnimi težavami, motnjami spanja, kronično utrujenostjo ali celo paničnimi napadi.
Ste tudi vi med zaposlenimi, ki vsako jutro občutijo vozel v želodcu ali celo zajokajo ob misli na nov delovni dan? To niso občutki, ki jih lahko prezrete, saj gre za resno opozorilo, da delovno okolje ogroža vaše zdravje in dobro počutje.
9. Odtujenost in visoka fluktuacija
Ko je delovno okolje toksično, zaposleni postopoma izgubijo motivacijo in se začnejo čustveno umikati. Na sestankih ne sodelujejo aktivno, kamere ostajajo izklopljene, sporočila so kratka in brez energije, zavzetost pa minimalna. Takšna odtujenost kaže na izgubo zaupanja v ekipo in organizacijo.
Pogosto se to odrazi tudi v številkah: v oddelkih, kjer vlada slaba delovna klima, se ljudje redko zadržijo dlje kot leto dni. Visoka fluktuacija je jasen znak škodljive kulture, kar za podjetje pomeni izgubo znanja in stroške, za zaposlene pa opozorilo, da okolje ne podpira njihove rasti.
Kako ravnati v toksičnem okolju?
Če pri sebi prepoznate več znakov toksičnega delovnega okolja, je čas, da nekaj spremenite. Možnosti sta dve: vztrajati in se naučiti omiliti škodo ali pa poiskati novo zaposlitev, kjer boste lahko rasli in se razvijali.
1. Ocenite svoje možnosti
Odhod iz službe ni vedno mogoč takoj, saj vas včasih zadržujejo finančne obveznosti, družinske okoliščine ali pomanjkanje alternativ.
V takih primerih je še posebej pomembno, da postavite jasne osebne meje, poiščete podporo zunaj službe ter poskrbite za svoje duševno in telesno zdravje.
2. Prevzemite nadzor
Razmislite, kako se odzivate na toksične situacije. Ste tiho, ko bi morali spregovoriti? Prevzemate več nalog, kot bi smeli?
Terapija ali coaching vam lahko pomagata razumeti vpliv okolja in razviti nove načine odzivanja, da se enaki vzorci ne bodo ponavljali tudi v prihodnosti.
3. Poiščite podporo
V težkih okoliščinah je neprecenljivo imeti ob sebi nekoga, ki mu zaupate. To je lahko prijatelj, mentor, bivši sodelavec ali strokovnjak.
Zunanji pogled vam lahko prinese realno perspektivo in potrditev, da problem ni v vas, ampak v kulturi okolja, v katerem delate.
4. Načrtujte odhod
Če sprememb ni in jih verjetno ne bo, je najbolje načrtovati nov začetek. Razmislite, kakšno okolje si želite, in začnite iskati nove priložnosti.
Na portalu Optius.com lahko preverite prosta delovna mesta ter poiščete podjetja, ki dajejo prednost zdravi delovni klimi, spoštovanju in čustveni inteligenci. Takšna zaposlitev vam bo omogočila, da ponovno začutite motivacijo, varnost in pripadnost.
Zaključek
Toksična služba ni nekaj, kar bi smeli sprejeti kot normalen del karierne poti. Ko okolje spodkopava motivacijo, zavira produktivnost in ruši občutek varnosti, je čas, da se vprašate, ali res želite ostati del takšne kulture. Priznanje, da ste v nezdravem okolju, in prepoznavanje njegovih znakov sta prva koraka k spremembi na bolje.
Ko veste, s čim se soočate, lahko ukrepate: postavite meje, poiščite podporo in razmislite o novih možnostih. Služba naj bo prostor spoštovanja in rasti, ne pa vir stalnega stresa.
Če želite najti zaposlitev v podjetju, ki ceni zdravo delovno klimo, čustveno inteligenco in dolgoročno rast zaposlenih, obiščite Optius.com ter poiščite pravo priložnost zase.
Pripravil: Optius.com