Razpravljali smo: "ZAKAJ si mladi danes želijo drugačnih delodajalcev, ZAKAJ jih je potrebno (razu)meti in ZAKAJ jim prisluhniti? in dobili konkretne odgovore.
Naša razprava se je osredotočila na razumevanje potreb in želja mladih v sodobnih organizacijah ter kako le-ti lahko pomembno prispevajo k razvoju naših organizacij. Še posebej smo izpostavili:
Nova znanja in hitrost prilagajanja: Mladi posamezniki prinašajo sveže perspektive in znanja ker so izjemno prilagodljivi, kar je ključno za uspeh sodobnih organizacij.
Sodelovanje in učenje od raznolikosti generacij: Poudarili smo pomen sodelovanja med generacijami ter kako lahko mladi in starejši sodelujejo pri izmenjavi znanj in idej.
Gostili smo tri izjemne strokovnjake z izkušnjami pri delu z mladimi:
Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja e-Študentskega Servisa, največjega servisa v državi, ki letno poveže 80.000 dijakov in študentov s 16.000 delodajalci.
Predstavila nam je dejstva o mladih ter kako jih (razu)meti v svojih organizacijah.
Pogled starejših na mlajše je orisala s citatom Sokrata: »Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo vede, prezira avtoriteto in nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori kot dela«.
Predstavila je odziv kadrovikov iz nedavne kadrovske konference v Bohinju, kaj si mislijo o mladih, ki prihajajo na trg dela: Nekaj najbolj vidnih: "Zahtevni, neodgovorni, neodzivni, nespoštljivi, razvajeni”. Pa tudi “iskreni, polni energije, pripravljeni na učenje, odgovorni do okolja, digitalni mojstri”.
Generacije mladih:
- Alfa (rojeni 2013 -2025) = še niso vstopili na trg dela
- Generacija Z (rojeni 1997 – 2012) = dijaki, študenti
- Generacija Y (rojeni 1981 – 1996) = mladi zaposleni
Demografske spremembe kažejo, da upada število rojstev in je zato vključenost mladih že v študentska dela veliko manjše.
Povedala je, da v povprečju mladi opravljajo študentska dela 2 meseca in 15 dni letno. Največ med poletnimi počitnicami.
Mladi, ki želijo opravljati študentsko delo, pogosto preverijo delodajalca, pri katerem bodo delali:
- Želijo opravljati bolj strokovna dela
- Želijo delati pri uglednem delodajalcu
- Želijo vedeti, kaj bodo pridobili s samim delom
Opažanja sodelavcev o mladih, za kakšna dela se zanimajo:
- bolj strokovna dela (povezana s smerjo študija oz. šolo)
- dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence, ki jih vodijo do redne zaposlitve in so zato pomembna za njihov karierni razvoj
- delo pri uglednem delodajalcu
Poudarila je tudi, kako pomembna je mladim pohvala ter ugled delodajalca. Prav tako je izpostavila, kako zelo mlade zmoti, če ne prejmejo odgovora o ne izbiri - v tako podjetje se kasneje (tudi čez nekaj let) ne želijo več prijaviti za delo.
Mladi pričakujejo bolj pogosto povratno informacijo in večjo prilagodljivost delodajalcev.
Opažajo tudi, da se mladi znajo bolj postaviti zase, povejo kaj si mislijo in kaj jih moti (in so pri tem zelo neposredni). So pa tudi neodzivni in se ne javljajo na klice- uporabiti je potrebno njihove kanale.
Ob trenutni stiski s kadri podjetja vse bolj zaposlujejo mlade, ki šele vstopajo na trg dela in pridobivajo prve delovne izkušnje. Mladi v podjetja prinesejo znanja s področja IKT, družbenih omrežij, novih tehnologij, dobro znanje tujih jezikov, energijo in zagon, pripravljeni so na učenje.
Igor Rožanc, višji predavatelj na fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani
V zadnjem obdobju se pedagoško udejstvuje predvsem s študenti in diplomanti računalništva na visokošolski strokovni stopnji in takoj po diplomi (ali še prej) stopijo na trg dela.
Fakulteta zainteresiranim podjetjem ponuja možnost partnerskega sodelovanja, kjer preko svojega aktivnega sodelovanja s fakulteto pridejo v stik s potencialnimi bodočimi zaposlenimi. Delovna praksa traja 3 mesece, študent dobi mentorja tako v podjetju kot na fakulteti. Na koncu dobi oceno. Na ta način se vzpostavi tesnejša vez med študentom in delodajalcem.
Na drugi strani ima Univerza izziv zadržati dobre študente, da bi nadaljevali akademsko kariero, saj so diplomanti FRI zelo iskani na trgu dela in jim nemalokrat podjetja ponujajo zelo dobre pogoje. Študentje že v času študija pogosto pričnejo opravljati delo v uspešnih podjetjih, kjer tudi nadaljujejo svojo kariero.
Tanja Dimnik, Vodja razvoja kadrov pri HRC d.o.o. iz Žalca
Zagovarja zaposlovanje mladih. Poudarila je, da so mladi naravni tehnološki navdušenci, ki intuitivno razumejo sodobne tehnologije, kar je ključno za podjetja, ki želijo slediti hitremu razvoju. So kot svež veter, prinašajo nove ideje in imajo naravni občutek za digitalni svet in trende, kar podjetju omogoča, da ostane agilno in vedno korak pred konkurenco.
Zaupala nam je, da skoraj ½ štipendij s strani študentov zavrnjenih, saj se študentje ne želijo vezati.
Veliko se ukvarjajo s tem, kako mlade zadržati v podjetju in so pri tem zelo uspešni.
Študentom omogočajo delo na daljavo in jih ob tem spodbujajo, da dokončajo študij. Študenti imajo dodeljenega mentorja, ki je v rednem stiku s študentom. Trenutno sodelujejo z kar 20 študenti, ki delajo 100% na daljavo.
Ko mladi opravljajo prakso pri njih, jih vključujejo v vse procese, v vse dogodke (tembuildinge, obdarovanja, novoletne zabave,..), prav tako organizirajo dogodke samo za njih (piknike), vsak ima tudi svojega mentorja ki ga ves čas spremlja kako se počuti, kaj razmišlja, kaj pogreša,…
Mladi niso le prihodnost - so tukaj in zdaj, s prstom na pulzu časa. S svojim svežim pogledom na svet in neustrašnostjo pri sprejemanju izzivov lahko spremenijo pravila igre. Prepričana je, da zaposlitev mladega talenta ni le odločitev, ampak strateška naložba v prihodnost!
Gostiteljica, ustanoviteljica HR Kluba in sedaj tudi HR knjižnega kluba, Saša Boštjančič pa je povzela:
Pomembno je, da mlade slišimo, dajmo jim priložnost, saj kot pravi stari rek: »Na mladih svet stoji« in prav je tako.
Utrinki z dogodka:
Pripravila:
Mojca Tomšič z ekipo Optius.com