Zimski regresje novost letošnjega let in je obvezen na podlagi Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Ur. J. RS, št. 91/2025, v nadaljevanju: ZPZR). ZPZR je bil v Državnem zboru sprejet dne 11. 11. 2025, v Uradnem listu objavljen dne 19. 11. 2025, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, torej 20. 11. 2025.
Kaj uvaja ZPZR?
ZPZR uvaja novo delovnopravno pravico, pri čemer iz besedila predloga zakona izhaja, da se želi z uvedbo tega prejemka zagotoviti dodatni prejemek v posameznem koledarskem letu, ki bi pripomogel k izboljšanju zadovoljstva delavcev in motivacije za opravljanje dela, zaradi uvedbe novega prejemka pa bo posledično standardna oblika zaposlitve bolj privlačna.
Zakon določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mora biti izplačan v denarni obliki. Gre torej za obvezno izplačilo, pri čemer je določena tudi njegova minimalna višina.
Delodajalec mora delavcu zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. V kolikor bi bil rok za izplačilo zimskega regresa dela prost dan, se zimski regres izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko za primer nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila zimskega regresa, vendar ne kasneje od 31. marca naslednjega koledarskega leta.
Posebna prehodna ureditev
Vsebuje pa zakon še posebno prehodno ureditev za leto 2025, in sicer izjemoma pod določenimi pogoji dopušča zamik izplačila za leto 2025 in posebej ureja izplačilo v primeru nelikvidnosti za leto 2025. Delodajalec, pri katerem v letu 2025 oz. do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oz. pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oz. do 31. marca 2026, lahko ¼ zimskega regresa za leto 2025 izplača do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. V primeru nelikvidnosti lahko delodajalec določi poznejši rok izplačila zimskega regresa za leto 2025, vendar najpozneje do 31. marca 2026.
Sorazmerni del zimskega regresa
V primeru, da delavec sklene delovno razmerje ali pa mu to preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa, glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da navedeno velja tudi v primeru, če je delavcu delovno razmerje že prenehalo tekom koledarskega leta.
Izjeme
V kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. ali 67.b členom ZDR-1. Izjemi torej veljata za primer krajšega delovnega časa pred upokojitvijo in v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi.
Davčna obravnava zimskega regresa
Zimski regres se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače, vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Navedeno pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zimski regres skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben.
Če delodajalec izplačuje zimski regres v višini, ki presega višino določeno s tem zakonom (torej polovico minimalne plače), se razlika šteje kot plačilo za poslovno uspešnost v skladu s pogoji in do višine iz 21. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
Za zimski regres se uporabljata tudi šesti odstavek 41. člena in trinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2. Navedeno se nanaša na zmanjšanje davčne osnove za sorazmerni del obveznih prispevkov in primer, če se to plačilo izplača v več delih ali večkrat v davčnem letu.
Zimski regres se skladno s sedmim odstavkom 109. člena ZDoh-2 upošteva tudi pri določanju letne davčne osnove.
V skladu s prehodno določbo pa se ne glede na navedeno v letu 2025 zimski regres, prejet v davčnem letu 2025 v višini polovice minimalne plače, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V kolikor višina zimskega regresa v letu 2025 presega višino polovice minimalne plače, razlika šteje za plačilo za poslovno uspešnost v skladu s pogoji in do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. V tem primeru se uporabljajo tudi šesti odstavek 41. člena, sedmi odstavek 109. člena in trinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2. Slednje se nanaša na zmanjšanje davčne osnove za sorazmerni del obveznih prispevkov, določanje letne davčne osnove in primer, če se to plačilo izplača v več delih ali večkrat v davčnem letu.
Zimski regres se sicer, v kolikor je izplačan do višine polovice minimalne plače ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V kolikor pa znesek zimskega regresa presega omenjeno višino, se razlika šteje za drug prejem na podlagi delovnega razmerja, v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2. Če se zimski regres za posamezno leto izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela zimskega regresa za to leto ugotovi celotna višina zimskega regresa in izvrši obračun prispevkov za socialno varnost od posameznih delov zimskega regresa.
Pomembno je še poudariti, da se zimski regres, prejet za leto 2025, ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Zimski regres – strokovno e-gradivo
Vse potrebne strokovne informacije o zimskem regresu so vam zdaj na voljo v obsežnem strokovnem e-gradivu (40 strani) ZIMSKI REGRES IN IZPLAČILO POSLOVNE USPEŠNOSTI – pravna podlaga, najpogostejša vprašanja z odgovori in primeri iz prakse. Poleg komentarja pravne podlage smo za vas pripravili več kot 70 odgovorov na najpogostejša vprašanja o zimskem regresu po promocijski ceni 29 EUR + DDV.
Nekaj primerov vprašanj, izpostavljenih v strokovnem e-gradivu:
- Ali zaposlenemu invalidu pripada celotni ali sorazmerni zimski regres?
- Kakšna višina zimskega regresa pripada delavcu, ki je zaposlen za polovični delovni čas?
- Kako obračunati zimski regres delavcu, ki je zaposlen v dveh podjetjih?
- Ali je izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa na dopolnilnem delu obdavčeno, če bo delavec pri drugem delodajalcu dobil izplačan zimski regres v znesku polovice minimalne plače?
- Delodajalec bo izplačal zimski regres v višini 1500 EUR. Kako se obravnava presežek?
- Ali se pri zimskem regresu upošteva polni mesec ali je potrebno računati po dnevih?
- Kako v primeru, ko delodajalec želi izplačati zimski regres v polni višini delavcu, ki se je zaposlil oktobra?
- Ali je delavka, ki se je upokojila avgusta, upravičena do zimskega regresa?
- Kako naj delodajalec izplača zimski regres tujcu, ki nima več rezidentstva?
- Kako je z izplačilom zimskega regresa delavcu, ki je med letom umrl?
- Kakšen zimski regres pripada delavki, ki dela 20 ur tedensko zaradi starševstva?
- Ali ima delodajalec, ki je sredi leta prenehal poslovati, obveznost izplačila zimskega regresa?
- Ali je delodajalec dolžan izplačati zimski regres, če bi raje želel izplačati božičnico?
Vir: Verlag Dashöfer d.o.o.