Ukrepi za podjetja in zaposlene ob pandemiji koronavirusa - ODREDBA DELA OD DOMA

V radijski oddaji Via positiva smo preverili kako smo se že in kako naj se še podjetja pripravijo na spopadanje s koronavirusom. Kako je potrebno zakonsko urediti delo od doma in katere dolžnosti in pravice ima pri tem delodajalec in zaposleni, pa smo povprašali Sašo Oražem, odvetnico pri Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

ODREDBA DELA OD DOMA

Gospa Saša Oražem, odvetnica, svetuje delodajalcem, kako naj sprejmejo ukrepe za zaščito svojih zaposlenih ter odredijo delo od doma. Poleg tega govori tudi o pravicah zaposlenih, v kolikor delodajalec ne sprejme ustreznih ukrepov.

ZDR-1 v 169. členu omogoča delodajalcem, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko začasno spremenijo vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Delodajalci se lahko vnaprej pripravijo in sprejmejo nabor ukrepov, ki bodo rizike, povezane s širjenjem okužbe, (če bo to potrebno) minimalizirali. V okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o varstvu in zdravju pri delu, imajo delodajalci pravico in celo dolžnost, da podajo delavcem takšna delovna navodila, ki bodo kar v največji možni meri preprečila širjenje virusa med zaposlenimi. Pri tem je potrebno paziti, da delodajalci izdajo navodila delavcem v pisni obliki in da pred začasno  uvedbo dela od doma preverijo, ali ima delavec na domu pogoje za varno delo (npr: v primeru, da bi delavec doma uporabljal določeno orodje, stroje, ipd…).. Prav tako je nujno, da delodajalci delavcem dovolj natančno pojasnijo njihove dolžnosti in obveznosti v kritičnem času (npr. dolžnost obveščanja delodajalca o morebitnih rizičnih okoliščinah, katerim je bil izpostavljen delavec in bi lahko privedle do širjenja okužbe tudi med ostalimi zaposlenimi). Seveda pa mora ob tem delodajalec paziti da obdeluje le tiste zdravstvene podatke delavca, ki jih nujno potrebuje za dosego cilja: to je varovanja zdravja vseh zaposlenih. To pomeni, da delodajalec ne sme zbirati podatkov v prekomernem obsegu. Delavec mora biti seznanjen s tem, katere njegove osebne podatke delodajalec obdeluje in v kakšnem obsegu. Zato priporočamo, da delodajalec imenuje tudi kontaktno osebo, kateri delavci podatke o svojem zdravstvenem stanju sporočajo tej pa naložijo ukrepe varovanja teh pridobljenih podatkov.  V nasprotnem primeru lahko pride do nezakonitih posegov v zasebnost delavca in do kršitev osebnih podatkov delavca.  

koronavirus preventivni ukrepi delo od doma

Delo od doma lahko odredi delodajalec delavcu z delovnim navodilom v pisni obliki. Ker ne gre za običajen način opravljanja dela od doma, temveč le za začasno rešitev iz razlogov varovanja zdravja delavcev, za tako rešitev delodajalci ne potrebujejo soglasja delavca, niti ni treba sklepati aneksov k pogodbam o zaposlitvi niti obveščati Inšpektorat za delo.  Mora pa delodajalec vsekakor preveriti ali ima delavec varne in zdrave razmere za delo na domu. 

V kolikor se delodajalec odloči za uvedbo dela od doma mora pripraviti odredbo. Odredba o delu od doma in prepovedi prihajanja na delo v prostore delodajalca, mora biti izdana v pisni obliki, saj začasno spreminja pogoje pogodbe o zaposlitvi (kraj opravljanja dela, vrsto dela, itd.).

V primeru, da delavec uporablja lastno opremo se morata delodajalec in delavec dogovoriti za plačilo nadomestila delavcu za uporabo lastne delovne opreme in seveda je delavec upravičen do povračila s tem povezanih stroškov.

Obveščanje zaposlenih poteka na običajen način, kot sicer poteka obveščanje delavcev v družbi: po elektronski pošti najpogosteje, sicer pa z objavami na intranetu, oglasnih deskah ipd… V skrajnem primeru tudi po telefonu.

Opozoriti je potrebno, da v kolikor delavec nima pogojev za varno delo od doma, mu le-tega delodajalec ne sme odrediti. Delavec lahko in celo mora  zavrniti vsakršno delo, za katero meni, da bi lahko ogrozilo njegovo zdravje ali predstavlja možnost njegove poškodbe. Sicer je potrebno o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na domu, kadar to predstavlja običajen način opravljanja dela delavca, vedno obvestiti Inšpektorat za delo. Vendar ocenjujemo, da premostitev začasnih težav oziroma višje sile in odreditev dela od doma v konkretnem primeru ne predstavlja običajnega načina opravljanja dela in torej ne predstavlja takšne okoliščine, da bi moral delodajalec z delavcem sklepati novo pogodbo o zaposlitvi za delo od doma in o tem obveščati Inšpektorat za delo. Inšpektorat za delo v praksi glede dela na domu preverja predvsem ali delodajalec zagotavlja delavcu na domu pogoje za varno in zdravo delo.

Neupoštevanje delodajalčevih navodil se lahko šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj s takšnim ravnanjem delavec lahko ogrozi zdravje svojih sodelavcev in posledično poslovne interese delodajalca (npr. zaradi povečane odsotnosti delavcev zaradi bolniških dopustov). Delodajalci so torej na eni strani dolžni spoštovati pravice delavcev po pogodbi o zaposlitvi: pravico do zagotavljanja dela in plačila za delo, pravico do zasebnosti, varovanja dostojanstva delavca in varstva osebnih podatkov delavca; po drugi strani pa je ena od glavnih obveznost delodajalca  zagotavljati tudi pogoje za varnost in zdravje vseh delavcev, v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

V nobenem primeru pa delodajalec ne more enostransko odrediti delavcu koriščenje neplačanega dopusta (razen če to morebiti dopušča panožna ali podjetniška kolektivna pogodba, kar pa ni precej verjetno). Delavec je v primeru upravičenih odsotnosti z dela upravičen do nadomestila plače (za bolniško odsotnost vsaj 80% osnove po zakonu, lahko pa tudi 90% osnove v  breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko je napoten s strani zdravnika v izolacijo, in sicer od prvega dne potrjene okužbe in napotitve v izolacijo dalje).

Kršitve so lahko lažje ali hujše, vsaka kršitev pa še ni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru, ko bi delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, npr. delodajalcu ne bi sporočil, da je z virusom okužen, čeprav bi to vedel, in bi kljub temu prišel na delo in s tem ogrozil številne sodelavce, bi to definitivno bil razlog celo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s takojšnim učinkom in brez odpovednega roka. Prav zato pa je pomembno, da delodajalec delavce opozori vnaprej in jim da jasna navodila.   

V primeru, ko je delavec sicer zdrav in ne kaže simptomov okužbe mu ne pri pada bolniški stalež,  pri njem pa obstoji riziko okužbe, ki še ni potrjena s testom ustrezne zdravstvene ustanove. Tudi v teh primerih pa je morda potrebno situacijo razložiti osebnemu zdravniku, ki bo ustrezno odreagiral v skladu s pravili stroke.


 

Vabimo vas k poslušanju celotne radijske oddaje na povezavi: http://avdio.ognjisce.si/share/positiva_2020_03_12.mp3


 Nekaj dodatnih informacij kako ravnati preventivno in ob okužbi:

 

Pripravila: Sanda Jerman, optius.com

 

 


Brezplacno oglasevanje novicke 750px

 


banner 1080 px delodajalci