Zasedenost in nenehno delo v sodobnem svetu pogosto delujeta kot dokaz, da smo pomembni. Bolj ko smo zasedeni, bolj imamo občutek, da nas potrebujejo. Zato ni naključje, da se ljudje radi pohvalijo, da imajo “preveč dela” in da so ves čas zaposleni.
V mnogih podjetjih je stalna zasedenost postala nekakšno merilo uspeha. Ne štejejo samo rezultati, ampak tudi vtis – kdo ima bolj poln koledar, kdo se na e-pošto odzove najhitreje in kdo je vedno “na voljo”. Sčasoma se začne zdeti, kot da je služba pomembnejša od vsega drugega.
V nadaljevanju si bomo pogledali, zakaj se tako pogosto pretvarjamo, da smo preobremenjeni, in kaj se zgodi, ko postane videz pomembnejši od prave učinkovitosti.
Zakaj se pretvarjamo, da smo preobremenjeni?
To, da delujemo nenehno zasedeni, ni vedno povezano z dejansko količino dela. Pogosto gre za odziv na okolje, v katerem delamo, in na nenapisana pravila, ki tovrstno vedenje spodbujajo.
V nekaterih organizacijah se utrujenost namreč skoraj nagrajuje. Cenjeni so tisti, ki so vedno v pogonu, ki odgovarjajo tudi pozno zvečer in brez ugovorov prevzemajo dodatne naloge. Sčasoma se ustvari občutek, da je preobremenjenost znak pripadnosti in zavzetosti podjetju.
Veliko vlogo igra tudi strah, da bomo videti premalo predani. Marsikdo se boji, da ga bodo nadrejeni ali sodelavci ocenili kot lenega ali enostavno nadomestljivega, če ne bo videti “zaposlen”. Zato raje ustvarjamo vtis stalne aktivnosti, tudi takrat, ko bi bilo bolj pametno delati manj, a bolj osredotočeno.
Ko delo postane predstava
Ko se v delovnem okolju utrdi prepričanje, da je nenehna zasedenost znak zavzetosti in uspeha, se začne počasi spreminjati tudi naš odnos do dela. Pozornost se ne usmerja več toliko v rezultate, kakovost in dejanski prispevek, temveč v videz aktivnosti. Pomembneje postane, kako zelo zaposleni delujemo, kot pa to, kaj smo dejansko ustvarili.
V takšnem okolju se pojavi tiha potreba, da ves čas ohranjamo podobo zasedenosti. Odgovarjamo takoj, polnimo koledarje s sestanki, poudarjamo, kako malo časa imamo, in ustvarjamo vtis stalnega hitenja, ker se zdi, da to od nas pričakuje organizacijska kultura.
Tako nastane pojav, ki ga imenujemo performativna produktivnost oziroma igranje produktivnosti. Gre za vedenje, pri katerem je glavni cilj ustvariti vtis stalne aktivnosti in nepogrešljivosti, ne pa nujno doseči najboljših ali najbolj smiselnih rezultatov. Delo postane oder, na katerem dokazujemo svojo zavzetost, namesto prostor, kjer ustvarjamo resnično vrednost.
Vse to pa ima seveda svoje posledice. Sodelavci in nadrejeni prej ali slej prepoznajo razliko med resničnimi rezultati in igranjem vloge nenehno zaposlenega. To vodi v izgubo zaupanja, hkrati pa posameznik zanemarja razvoj veščin, ki so pomembne za razvoj kariere.
Vpliv na počutje in kariero
Ko ves čas ohranjamo takšen tempo in hkrati skrivamo svoje meje, utrujenost ali dvome, se v telesu nabira napetost. Stalna dosegljivost se spremeni v kroničen stres. Ne glede na to, koliko naredimo, imamo občutek, da nikoli ni dovolj.
Dolgotrajno igranje vloge idealno zaposlenega človeka vodi tudi v odtujenost. Če svoj videz nenehno prilagajamo pričakovanjem, se oddaljimo od tega, kar v resnici potrebujemo. To je eden od razlogov, zakaj ljudje pogosto izgorevajo, tudi če imajo “na papirju” dobro službo.
V ozadju je še ena težava: če v službi ves čas vzdržujemo podobo, da zmoremo vse, si težje izborimo bolj zdrave pogoje. Ne prosimo za pomoč, ne postavimo mej, ne odpremo pogovora o prioritetah. Kariera, zgrajena na pretvarjanju, je krhka. Na zunaj lahko deluje uspešno, v nas pa se hitro nabere nezadovoljstvo, ki lahko vpliva na vse plati našega življenja.
Kako namesto pretvarjanja graditi resnično vrednost
Ko enkrat prepoznamo, kako močno nas lahko izčrpava nenehno dokazovanje in ustvarjanje videza zaposlenosti, se odpre pomembno vprašanje: kako svojo energijo preusmeriti v nekaj bolj zdravega in dolgoročno koristnega?
Ni vam treba začeti z velikimi spremembami. Naslednji koraki vam lahko pomagajo postopoma vzpostaviti bolj zdrav in trajen pristop k delu:
Osredotočite se na dejanski prispevek
Prvi korak je sprememba merila. Namesto da svojo vrednost merite po tem, kako zasedeni ste, jo začnite meriti po tem, kaj dejansko ustvarjate. Resnična vrednost v službi se namreč kaže v rezultatih, rešenih problemih, izboljšavah procesov in jasnem vplivu na delo ekipe.
Koristno je, da si ob koncu tedna na kratko zapišete, kaj ste konkretno dosegli in komu je vaše delo pomagalo. Tako boste lažje prepoznali, kje ustvarjate največjo dodano vrednost.
Pametno usmerjajte svojo energijo
Ko enkrat veste, kje ustvarjate največ rezultatov, je naslednji korak usmerjanje energije tja, kjer ima največ učinka. Namesto stalne odzivnosti in preskakovanja med nalogami je veliko učinkoviteje, da delate bolj osredotočeno in premišljeno.
Pomaga, če si vsak dan določite največ tri ključne naloge, ki jih želite resnično kakovostno opraviti. S tem zmanjšate razpršenost, povečate občutek nadzora in izboljšate kakovost svojega dela. Tak pristop dolgoročno ustvarja več zaupanja kot nenehna zaposlenost brez jasnega učinka.
Izpostavite dosežke, ne le napora
Pri gradnji ugleda ni treba poudarjati, koliko ur delate ali kako zelo ste obremenjeni. Veliko močnejši vtis ustvarite, ko konkretno predstavite, kaj ste dosegli, kaj ste izboljšali in kakšno vrednost ste ustvarili za ekipo ali organizacijo.
Kratki povzetki napredka, jasni primeri rešenih izzivov in deljenje dobrih praks pomagajo, da vaša strokovnost postane vidna brez pretiranega dokazovanja.
Ne bojte se postaviti mej
Ko začnete bolj zavestno upravljati svojo energijo, postanejo meje naraven del profesionalnosti. Jasno postavljanje prioritet ni znak manjše zavzetosti, temveč zrelosti, odgovornosti in dobrega upravljanja lastnih virov.
Jasni dogovori o dosegljivosti, realni roki in spoštovanje odmora pomagajo ohranjati stabilen tempo dela. Ljudje, ki znajo zaščititi svoj čas in energijo, praviloma delajo bolj kakovostno in so dolgoročno zanesljivejši sodelavci.
Delajte na dolgoročni produktivnosti
Jasno postavljeni okviri in urejene prioritete postopoma zmanjšajo potrebo po stalnem dokazovanju. Namesto nenehnega hitenja in primerjanja z drugimi lahko gradite vzdržen ritem dela, ki temelji na produktivnosti, smislu in realnih pričakovanjih.
Tak pristop ne koristi le vašemu počutju, temveč tudi vaši karieri. Okolje, ki ceni rezultate in hkrati spoštuje meje, omogoča, da pokažete svojo pravo vrednost brez igranja vlog in nepotrebnega pritiska.
Zaključek
V svetu, kjer je zasedenost pogosto razumljena kot dokaz uspeha, je vredno narediti korak nazaj. Vaša vrednost se namreč ne meri v številu ur, v polnem koledarju ali v tem, kako hitro odgovarjate na e-pošto, temveč v tem, kaj ustvarite in kako prispevate.
Če razmišljate o naslednjem koraku na svoji karierni poti, ga lahko naredite premišljeno. Na Optius.com lahko spremljate prosta delovna mesta in poiščete zaposlitev v okolju, v katerem štejejo rezultati, jasna pričakovanja in zdrava organizacijska kultura. Tako ne iščete le nove službe, ampak gradite pot, ki vam resnično ustreza.
Pripravil: Optius.com