Moje zanimanje za ličila se je pokazalo že zgodaj, saj je bila mami vedno urejena in sem lahko preizkušala njena ličila ter jo gledala, kako se liči. Poleg tega pa je vzgojiteljica v vrtcu, kar pomeni, da je bil pust pri nas vedno pester, vsako leto smo bili kaj za maškare. Zato sem že v osnovni šoli začela ustvarjati poslikave obraza za pusta in se pričela ličiti.
Potem pa sem ubrala drugo pot. Vpisala sem se na gimnazijo, zaradi možnosti španščine kot drugega tujega jezika. Takrat sem zaradi pomanjkanja časa nehala risati in se ukvarjati z marsikatero dejavnostjo. Končala sem gimnazijo in se vpisala na fakulteto, kot vsak zgleden gimnazijec. Seveda jezike, ker je bila to edina stvar v srednji šoli, ki me je veselila. Ampak mi ni bilo všeč, program ni bil po mojem okusu in nisem našla smisla v vsem tem. Po štirih letih in maturi iz španščine se mi je zdelo, kot da na fakulteti nič nisem napredovala. Pa še poskusila sem delati preko računalnika eno poletje, priprava španskih vsebin za učenje preko spleta in se sploh nisem našla v tem. Nisem računalniški človek, rada delam z ljudmi. Vztrajala sem še eno leto in hodila na predavanja, ampak nisem šla niti na en izpit. Naslednje leto se nisem več vpisala.
Ves čas srednje šole in fakultete sem si želela opraviti tečaj za vizažistko, pa nikoli ni bilo denarja. Sem pa ves čas delala preko študentskega servisa. Včasih med počitnicami, kasneje ves čas. Od strežbe, promocij, pakiranja paketov, dela v trgovini z oblačili, učenja plesa in kot pomoč v vrtcu.
Vedno sem malo obžalovala, da nisem šla že v srednjo frizersko šolo, zato sem se po propadlem študiju vpisala na prekvalifikacijo za frizerko. To traja eno leto, imela sem 3 predmete, ki jih nisem imela na gimnaziji in morala sem opraviti 600 ur v frizerskem salonu. Imela sem super mentorja in mentorico, marsičesa sem se naučila, vendar mi je kmalu postalo jasno, da tudi frizerka ne bom, in da me najbolj privlači zadnji del friziranja, oblikovanje pričeske.
Ravno v času prakse sem izvedela za razpis za delo maskerja na RTV-ju. Sama nisem niti pomislila, da bi se prijavila, saj nisem zaupala v svoje sposobnosti, pa še nobenih tečajev iz ličenja nisem imela. Vendar so ljudje okrog mene vztrajali in me prepričali, da poskusim. Pogoj je bil ali končana frizerska šola ali tečaj ličenja. Poslala sem prošnjo, razložila situacijo in dodala še par fotografij pustnih poslikav.
Prišla sem v naslednji krog in šla na razgovor. Tam nas je bilo veliko in takoj smo dobili preizkušnjo. Dnevni »make-up« in frizura v omejenem času. Ličila in pripomočki so bili razstavljeni na pultu in mislim, da sem jih znala uporabljati 10%. Več se ne spomnim, ker sem bila v takem šoku in prepričana, da sem naredila katastrofo. Sem pa bila srečna, da sem vsaj enkrat lahko delala »v maski« na televiziji.
No, ampak se ni tako slabo končalo, očitno sem naredila nekaj prav, in prišla sem do konca. Potem smo še nekajkrat vadili, da smo pridobili na hitrosti in nekaj nas je začelo delati (jaz preko študentske napotnice).
Bilo je naporno, sploh brez izkušenj in samozavesti, vendar sem se učila vsak dan, z opazovanjem svojih super sodelavcev in preizkušanjem tega, kar sem videla pri drugih. RTV je bila res dobra šola in odskočna deska. Tam sem delala slabi dve leti, potem pa poleti ni bilo veliko dela in kot zadnja, ki sem se jim pridružila, sem bila tudi zadnja v vrsti za delo.
Potem pa je prišla priložnost za delo na Planet tv in sprejela sem jo. Vmes sem hotela narediti še prekvalifikacijo za delo v vrtcu, saj je to še ena stvar, v kateri sem se našla, pa še mislila sem, da bo obseg dela na Planetu manjši, ampak se je potem izkazalo, da ni tako. S sodelavko sva postali stalni maskerki in odprla sem s.p., ki ga imam še danes.
Sedaj delam že 6 let na Planet tv, zraven pa še različne projekte, kot so snemanja, fotografiranja, preobrazbe, poroke, delavnice ... Uživam v svojem delu, saj zajema ličenje, friziranje, ustvarjanje mask in specialnih efektov, ob tem pa še uživam pri delu z ljudmi.
Če te nekaj res veseli in zanima, če to delaš s srcem in v tem uživaš, je to to. Niti za trenutek mi ni žal, da sem pustila fakulteto in se odločila za drugačno pot, saj me to delo res osrečuje, pa še moža sem spoznala v maskerskih vodah. 😊
Sarah Bamburač
